ISSN-1855-6175

Gibanje napitnin v prihodkih natakarjev in krupjejev

Andrej Raspor

1      Uvod

 

Na splošno je plačam zaposlenih ali širše – njihovemu nagrajevanju – namenjena posebna pozornost. Plača je gotovo eden izmed pomembnih motivacijskih dejavnikov v procesu dela. Z njo si delavec omogoča zadovoljevanje osebnih potreb. Poleg tega predstavlja tudi osnovni, največkrat celo edini vir sredstev za preživljanje. Plača ali nagrajevanje delavcev spada po mnenju večine avtorjev med psihološke stimulatorje za delo (npr. Kreitner,  1992, str. 397; Lipičnik,  1998, str. 208; Armstrong ,1999) s tem, ko zagotavlja kupno moč za dostojno raven življenjskega standarda. Kot motivacijski dejavnik vpliva na vse plasti delavcev, le da z motivacijskega vidika deluje močneje na tiste delavce z relativno nižjo ravnjo življenjskega standarda (Uhan,  2000). Stroški dela so pomemben del stroškov podjetja. Po drugi strani pa so plače in dodatki lahko motivacijsko orodje za povečanje produktivnosti. Čeprav plačoHerzberg(1968) umešča med higienike, je za kar nekaj specifičnih poklicev glavno motivacijsko orodje. Zaposleni (Uhan  2000, str. 22), ki opravljajo enostavna, lahka in malo zahtevna dela in s svojimi zaslužki komaj pokrivajo potrebe za svoj obstoj, so zagotovo bolj občutljivi glede materialne motivacije od delavcev, katerih obstoj ni ogrožen. Povišanje plače zadovolji le za določeno časovno obdobje. Plača naj bi tako spadala med higienike. V kolikor so higieniki zadovoljeni, dvigovanje plače motivacije ne dviguje. V primeru, da so odsotni, ustvarjajo nemotivirane delavce (Herzberg,1968). Med poklice, ki so bolj občutljivi za plačo, spadata tudi obravnavana delovna mesta natakarja in krupjeja.

 

V prispevku so predstavljeni prihodki iz napitnin natakarjev in krupjejev. Pri tem se je kot osnovo uporabilo nekatere že izvedene raziskave (Center za mednarodno konkurenčnost, 2001; Raspor, 2002b; Raspor, 2007a;Raspor, 2007b; Raspor, 2010a), ki so dopolnjene z novejšimi dostopnimi raziskavami in simuliranimi podatki.

 

Namen prispevka je izvesti primerjavo, ki bo pokazala, kako se odražajo napitnine v plačah natakarjev in krupjejev glede na realizacijo gostinstva in igralništva. Glavno raziskovalno vprašanje se glasi: Ali zaposleni v igralniški dejavnosti R 92.001 prejemajo v povprečju višje napitnine od zaposlenih v dejavnosti   I GOSTINSTVO?

 

Za uresničevanje opredeljenih ciljev raziskave so bile uporabljene naslednje metode znanstvenega preučevanja: (1) študija teorije, (2) zbiranje ter analiza empiričnih podatkov iz javno dostopnih baz (Statistični urad republike Slovenije in Finančna uprava Republike Slovenije) in internih podatkov podjetij. Vsi podatki v članku so prikazani v tekočih cenah.

 

Napitnina neposredno vpliva na višino prihodkov natakarjev in krupjejev. V prejšnjih raziskavah (Raspor, 2002b; Raspor, 2010d) je bilo ugotovljeno, da so napitnine v gostinstvu praktično neobdavčene in da podjetja ne poznajo njihovih višin. Napitnine v igralništvu so skladno z določili Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS) sestavni del prihodkov igralnice in plač zaposlenih. Čeprav napitnine same po sebi niso proste davkov, se zaradi nedoslednosti pri evidenci le pobere manjšino le-teh. Tako lahko še vedno sklepamo, da imamo v Sloveniji tako obdavčljive (igralniške) kot neobdavčljive (gostinske) napitnine (Raspor, 2002b, str. 143; Raspor, 2010c, str. 12), čeprav davčna regulativa tega ne določa tako (Raspor, 2010b, str. A86; Raspor, 2010d, str. 129).

 

2      Raziskovalni problem

 

Pod pojmom plača razumemo plačo zaposlenega kot ceno, ki jo zaposlenemu v skladu z določili pogodbe o zaposlitvi namenja družba kot protivrednost za opravljeno delo skupaj z nadomestili, povezanimi z delom (Uhan  2000, str. 300). Osnovna plača najpogosteje ni v vlogi motivatorja, saj naj bi z njo pokrili osnovne življenjske potrebe. V vlogi motivatorja je variabilni del  plače. Rezultati opravljenih raziskav s tega področja v Sloveniji (npr. Zupan  in Lipičnik,  1997; Dmitrović  in Zupan, 2001) kažejo, da med različnimi motivacijskimi dejavniki zaposleni na prvo mesto še vedno postavljajo finančne motivatorje – dobro plačo, zlasti variabilni del, ki stimulativno vpliva na posameznika in je odvisen od njegove poslovne uspešnosti.

 

Variabilni del nagrajevanja je definiran kot tisti del nagrade, ki je odvisen od tega, kako dobro delavec opravlja delo (Zupan,  2001, str. 19–20), torej od delovne uspešnosti. Pri napitnini smo v dilemi ali lahko govorimo o variabilnem delu nagrajevanja ali pa je to zgolj neevidentirani dodatek k plači (Raspor,  2007a).

 

Na nastanek napitnine ne vpliva samo en dogodek, ampak splet dejavnikov (Raspor, 2010d, str. 131132).Skupno vsem definicijam napitnine je, da gre za majhno vrednost denarja, ki se jo pokloni tistemu, ki je izvedel dober servis (Fullen, 2005, str. 10) in se pri tem v zameno ne zahteva nobenega nakupa storitve (Casey, 2008, str. 2). Napitnina je torej darilo za nadstandardno storitev (Raspor, 2002a, str. 286), ki jih zadovoljne stranke namenijo zaposlenim.

 

Večina držav ne razpolaga s podatkom, koliko je pravzaprav napitnine. Igralniška podjetja, ki sicer razpolagajo z informacijami o napitnini igralnih miz, igralnih avtomatov in blagajniškega poslovanja, teh podatkov ne objavljajo v svojih bilancah in letnih poročilih. Za gostinske napitnine pa je še manj relavantnih podatkov in so v večini držav le ocenjene. Največ informacij o napitninah imajo v ZDA, saj je tam napitninska zakonodaja zelo urejena in je davčni urad IRS zelo dosleden pri evidentiranju le-teh. Letno se iz naslova napitnin ustvari 42milijard USD (Azar, 2008). Večina je naklonjena dajanju le-teh, saj samo 2 % Američanov ne pušča napitnine (Lynn, 2006). Podatki obstajajo tudi za Kanado, kjer se letno ustvari za 4 milijarde CAD napitnin (Renzetti, 2014). V letu 2008 je bilo za Slovenijo ugotovljeno, da se je ustvarila vsaj 33mio. EUR napitnin (Raspor 2010d, str. 420).

 

2.1         Napitnina natakarjev

 

Za bolj podrobno pojasnitev, kolikšen del prihodkov predstavlja natakarju napitnina, smo najprej morali zbrati vse dosedanje raziskave, ki so ugotavljale prisotnost in pogostost napitnine v slovenski gostinski dejavnosti. Raziskave so po kronološkem vrstnem redu zbrane v Tabeli 1.

 

Tabela1: Raziskave, ki so ugotavljale višino in pogostost napitnine v slovenskem gostinstvu
 

1. raziskava

Avtor

Lynn in Lynn, 2004

Vzorec

Ni znan

Kje/Kdaj

Slovenija/leto raziskave ni poznano

Ugotovitev

povprečna napitnina3 % od višine storitve

2. raziskava

Avtor

Raspor, 2007b, str. A32

Vzorec

790 gostov

Kje/Kdaj

Gostinski obrati Nova Gorica, 2007

Ugotovitev

Povprečno 6,11 % napitnine na izstavljen račun, kar pri dejstvu, da namenja za zaposlene napitnino le 44 % vseh gostov, dejansko predstavlja 2,71 % napitnine na realizacijo gostinskih lokalov.

3. raziskava

Avtor

Raspor, 2010d, str. 182

Vzorec

728 gostov

Kje/Kdaj

IZC Nova Gorica, 2007

Ugotovitev

Napitnino daje 44 % vseh anketiranih gostov, od tega 60 % tistih, ki koristijo izključno gostinske storitve.

V gostinstvu anketirani gosti v povprečju dajejo napitnino v vrednosti 5,94 % izstavljenega računa oz. v vrednosti 2,21 EUR v absolutnem znesku na posamezni račun ali 2,70 % realizacije.

4. raziskava

Avtor

Raspor, 2010d, str. 271

Vzorec

194 zaposlenih v gostinstvu

Kje/Kdaj

IZC Nova Gorica 2007

Ugotovitev

Napitnino prejema 43 % vseh anketiranih zaposlenih v gostinstvu oz. 57 % anketiranih zaposlenih v strežbi, 6,8 % v kuhinji in 26 % na recepciji.

5. raziskava

Avtor

http://www.siol.net/data/ankete/gospodarstvo/napitnine.aspx

Vzorec

4.708 Slovencev iz internetne raziskave

Kje/Kdaj

Slovenija, 2007

Ugotovitev

Vedno daje napitnino 5,4 % anketirancev, če presodi, da si jo zaposleni zasluži, 75,4 % anketirancev in ne daje napitnine 19,3 % anketirancev.

6. raziskava

Avtor

http://www.skrivnostni-nakup.com/aktivnosti/zgodovina-anket/

Vzorec

400 Slovencev internetne raziskave

Kje/Kdaj

Slovenija, 2014

Ugotovitev

53% anketirancevdajenapitnino v gostinskemlokalu.

7. raziskava

Avtor

Raspor, 2015, raziskava je v teku.

Vzorec

457 Slovencev internetne raziskave

Kje/Kdaj

Slovenija, 2015

Ugotovitev

62 % anketirancevdajenapitnino v gostinskemlokalu, kidaje 2,80 % napitninenaizstavljenračun.

Vir: lastni vir.

 

Primerjava raziskav pokaže, da znaša povprečna napitnina v Sloveniji 2,71 % od izstavljenega računa. V kolikor bi želeli s tem podatkom operirati širše, bi morali upoštevati določene demografske posebnosti, kot so: spol osebja oz. plačnika računa, kupna moč, stopnjo razvitosti turizma, dejavnost v okviru gostinstva in turizma (ni vseeno, ali gre za agencijsko dejavnost ali za gostilne)ipd. Vendar namen tega prispevka ni v podajanju konkretnih zaključkov, temveč v opozarjanju na prisotnost napitnin v slovenskem prostoru in njeno uporabnost pri motiviranju in nagrajevanju zaposlenih v praksi.

 

Poznan je tudi podatek o povprečni neto plači med natakarji. Ta je znašala (Tabela 2) 208 EUR neto mesečno (Raspor 2007c, str. A 33).

 

Tabela 2:Delež napitnine v prihodkih natakarja 

   

Bruto II

Bruto I

Neto

Napitnina

Restavracije višjega ranga

Znesek (€)

1.493,5

1.244,5

833,1

374,2

Delež

25,1%

30,1%

44,9%

Restavracije nižjega ranga

Znesek (€)

1.253,6

1.044,7

719,4

57,7

Delež

4,6%

5,5%

8,0%

Povprečje obravnavano podjetje

Znesek (€)

1.373,5

1144,6

776,2

215,9

Delež

15,7%

18,9%

27,8%

Povprečje dejavnosti

Znesek (€)

1.061,0

884,1

615,8

208,0

Delež

19,6%

23,5%

33,8%

 

Vir: Raspor (2007c, str. A 33)

 

Ugotovljeno je bilo, da napitnina v restavracijah, v katerih je bila opravljena raziskava, predstavlja od 8% celotne neto plače natakarja za restavracije nižjega ranga do 45% celotne neto plače natakarja za restavracije višjega cenovnega ranga, v povprečju na dejavnost pa 34% celotne neto plače natakarja. Glede na bruto plačo natakarja pa napitnina znaša od 5,5% bruto plače za restavracije nižjega ranga, do 30% bruto plače za restavracije višjega ranga, v povprečju na dejavnost pa 23% bruto plače (Raspor, 2007c).

 

Da bi preverili, koliko ti podatki še držijo, smo opravili dodatno primerjavo (Tabela 3). V slovenski dejavnosti gostinstva prihodki po podatkih Statističnega urada RS po večjem padcu v letu 2008 ponovno rastejo. Poleg tega se tudi navade Slovencev v zvezi z napitnino niso bistveno spremenile (Tabela 1). Ker odstotek napitnine v realizaciji ostaja relativno konstanten, raste tudi napitnina.

 

Tabela 3: Gibanje povprečnih napitnin v plačah v dejavnosti I GOSTINSTVO 

 

2005

2006

2007

2008

2009

Prihodki od prodaje v EUR

1.136.005.000

1.309.327.000

1.496.466.000

1.608.792.000

1.466.450.000

Stroški dela v EUR

317.969.000

351.539.000

372.273.000

409.611.000

415.774.000

Napitnina (2,71b%) v EUR

30.785.736

35.482.762

40.554.229

43.598.263

39.740.795

Zaposleni

30.137

32.446

33.692

33.782

34.366

Realizacija na zaposlenega v EUR

37.695

40.354

44.416

47.623

42.672

Povprečna bruto plača v EUR

855

890

938

1.016

1.033

Povprečna neto plača v EUR

567

592

631

681

693

Povprečna bruto napitnina v EUR

85

91

100

108

96

Povprečna neto napitnina v neto plači v EUR

15,02%

15,38%

15,89%

15,79%

13,91%

Bruto plača + napitnina v EUR

940

981

1.038

1.124

1.129

Povprečna bruto napitnina v v bruto plači v EUR

9,05%

9,29%

9,66%

9,57%

8,53%

 

2010

2011

2012

2013

 

Prihodki od prodaje v EUR

1.464.126.000

1.525.655.000

1.509.592.000

1.532.938.000

 

Stroški dela v EUR

421.938.000

421.665.000

408.634.000

398.353.000

 

Napitnina (2,71%) v EUR

39.677.815

41.345.251

40.909.943

41.542.620

 

Zaposleni

33.836

33.261

32.851

33.726

 

Realizacija na zaposlenega v EUR

43.271

45.869

45.953

45.453

 

Povprečna bruto plača v EUR

1.074

1.097

1.088

1.083

 

Povprečna neto plača v EUR

724

745

741

742

 

Povprečna bruto napitnina v EUR

98

104

104

103

 

Povprečna neto napitnina v neto plači v EUR

13,50%

13,91%

14,00%

13,83%

 

Bruto plača + napitnina v EUR

1.172

1.201

1.192

1.186

 

Povprečna bruto napitnina v v bruto plači v EUR

8,34%

8,63%

8,71%

8,65%

 

Vir: SURS, lastni vir.

 

Prihodke iz prodaje, strošek dela, število zaposlenih, bruto in neto plače za dejavnost I GOSTINSTVO smo pridobili iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Napitnino smo simulirali. Pri tem smo izhajali, da je povprečna napitnina 2,71% realizacije/prihodkov od prodaje. Povprečno neto napitnino v neto plači v EUR smo izračunali tako, da smo delili povprečno neto napitnino na zaposlenega s povprečno neto plačo v dejavnosti. Povprečno bruto napitnino pa smo izračunali tako, da smo delili napitnino s seštevkom bruto plače in napitnine.

 

2.2         Napitnina krupjejev

 

Po podatkih urada za nadzor prirejanja igre na srečo, ki deluje v okviru finančne uprave RS, je bilo v letu 2014 v dejavnosti prirejanja iger na srečo ustvarjenih 237,8 mio EUR prihodkov. V Tabeli 4 so zbrani podatki o napitnini igralnih miz po letih. Največ napitnin je bilo v letu 2006, ko je ustvarjenih 16,4 mio EUR napitnin samo na igralnih mizah. Tem napitninam je potrebno prišteti še napitnine igralnih avtomatov, blagajn, recepcije in drugih zaposlenih v igralnicah in igralnih salonih. Skupaj je bilo po oceni vsaj 20 mio EUR napitnin. V letu 2014 je bilo vseh igralniških napitnin (skupaj z napitninami na recepcijah, igralnih avtomatih, blagajnah in igralnih mizah) max. 10 mio EUR. Upadanje je posledica zgoraj obravnavanih trendov: spremembe strukture gostov (kdo hodi v igralnice) in verjetno tudi zmanjšanega prizadevanja krupjejev, da bi se zalagali za kvaliteto storitve (Center za mednarodno konkurenčnost, 2001, str. 31). Poleg tega pa še uvajanja iger, ki napitnine ne prinašajo, študentskega dela in strmenju k večjem številu dogodkov s strani igralniškega menedžmenta (Raspor, 2010d, str. 103) kot tudi uvajanje sistemov za spremljane igre gostov.

 

Tabela 4: Prihodki iz napitnin igralnih miz za leta 2000-2009 v mio EUR (Lastni vir)

 

 

Casino Bled

Casino Portorož

Casino Ljubljana

Casino Maribor

Hit d.d., Nova Gorica

Casino Kobarid d.d.

Casino Šentilj d.d.

Skupaj

2000

0,2700

2,4550

0,1500

0,1650

12,1927

   

15,23

2001

0,2800

2,3880

0,1600

0,1700

12,0136

   

15,01

2002

0,2900

2,5980

0,1700

0,1650

11,8030

   

15,03

2003

0,2600

2,3700

0,1736

0,1700

11,6311

   

14,60

2004

0,2418

2,3515

0,1652

0,1800

12,2910

0,1230

 

15,35

2005

0,2606

2,3408

0,1820

0,1640

13,0245

0,2039

 

16,18

2006

0,3040

2,2463

0,1677

0,1411

13,4082

0,2779

 

16,55

2007

0,2332

1,7552

0,1779

0,1305

13,0355

0,1816

0,0070

15,52

2008

0,1618

1,6045

0,2445

0,0470

11,6513

0,1430

0,6337

14,49

2009

0,1202

1,3815

0,2581

 

9,6472

0,1062

0,5607

12,07

 

Tabela 5 predstavlja gibanje napitnin v prihodkih igralnih miz. Delež napitnine se je v realizaciji igralnih miz od leta 19942000 znižal v Casinoju Bled s 57 % na 23 %; v Casinoju Portorož z 26,8 % na 22,1%; v Casinoju Ljubljana s 33,1 % na 18,4 % in v Casinoju HIT s33,4 % na 28,7. Napitnina igralnih miz je leta 2014 je predstavljala le še 18 % realizacije igralnih miz. Dostopni so podatki o napitnini igralnih avtomatov. Ta predstavlja 0,4 % delež v realizaciji igralnih avtomatov.

 

Tabela 5: Delež napitnine v realizaciji igralnih miz v letih 19942009

 

 

Casino Bled

Casino Portorož

Casino Ljubljana

Casino Maribor

Hit d.d., Nova Gorica

Casino Kobarid d.d.

Casino Šentilj d.d.

1992

 

 

 

 

37,3 %

 

 

1993

 

 

 

 

32,1 %

 

 

1994

 

26,8 %

33,1 %

 

34,7 %

 

 

1995

 

24,1 %

41,0 %

 

34,8 %

 

 

1996

56,0 %

23,8 %

18,5 %

 

37,1 %

 

 

1997

40,0 %

21,8 %

14,3 %

 

36,3 %

 

 

1998

35,0 %

20,3 %

12,2 %

 

35,4 %

 

 

1999

24,0 %

21,6 %

17,8 %

 

34,4 %

 

 

2000

23,0 %

22,1 %

18,4 %

 

28,7 %

 

 

2001

 

 

 

 

30,0 %

 

 

2002

 

 

 

 

31,6 %

 

 

2003

 

 

14,6 %

 

27,8 %

 

 

2004

11,6 %

19,0 %

10,4 %

18,0 %

27,3 %

 

 

2005

11,2 %

17,9 %

12,0 %

17,5 %

27,5 %

30,4 %

 

2006

14,0 %

19,1 %

7,0 %

17,0 %

27,1 %

39,2 %

 

2007

9,3 %

19,3 %

7,8 %

16,0 %

26,4 %

24,3 %

 

2008

9,7 %

18,1 %

9,1 %

15,3 %

24,0 %

23,4 %

14,5 %

2009

11,6 %

16,3 %

9,3 %

 

22,4 %

25,4 %

12,3 %

 

Vir: lastni vir.

 

Posledica tega je, da pada tudi delež napitnine v celotnih stroških za plače (Tabela 6) koncesionarja. Tako se je delež napitnine v stroških dela v različnih igralnicah odražal drugače, a je v vseh igralnicah padel od 47,4 % na vsega 6,2 %. To pomeni, da postajajo napitnine vse bolj nepomemben vir za pokrivanje plač. V letu 2014 v najboljšem primeru predstavlja 13,5 % stroška plač.

 

Tabela 6: Delež napitnine v stroških dela v letih 19922009

 

 

Casino Bled

Casino Portorož

Casino Ljubljana

Casino Maribor

Hit d.d., Nova Gorica

Casino Kobarid d.d.

Casino Šentilj d.d.

1992

 

 

 

 

44,81 %

 

 

1993

 

 

 

 

39,39 %

 

 

1994

 

 

 

 

27,41 %

 

 

1995

 

 

 

 

31,62 %

 

 

1996

 

 

 

 

32,85 %

 

 

1997

 

 

 

 

34,11 %

 

 

1998

 

 

 

 

32,63 %

 

 

1999

42,1 %

18,8 %

20,2 %

 

27,85 %

 

 

2000

47,4 %

18,1 %

18,3 %

 

22,13 %

 

 

2001

 

 

 

 

20,82 %

 

 

2002

 

 

 

 

20,69 %

 

 

2003

 

 

 

 

19,88 %

 

 

2004

20,1 %

18,4 %

8,0 %

14,7 %

20,33 %

 

 

2005

18,6 %

16,9 %

9,1 %

13,6 %

20,25 %

18,2 %

 

2006

23,2 %

16,2 %

9,9 %

13,0 %

18,76 %

19,0 %

 

2007

15,4 %

13,2 %

9,1 %

12,8 %

17,84 %

10,6 %

 

2008

10,1 %

12,8 %

8,7 %

6,2 %

16,21 %

8,9 %

15,7 %

2009

9,2 %

11,5 %

7,6 %

 

15,22 %

9,0 %

16,3 %

Vir: Lastni vir.

 

Podatki Centra za mednarodno konkurenčnost so že leta 2001 nakazovali, da bodo v velikih igralnicah napitnine vse manj zadoščale za pokrivanje stroškov dela: (1) zaradi njihovega zniževanja (struktura porabe gostov v velikih igralnicah); (2) v malih igralnicah, ki bodo zadržale tradicionalno strukturo igralniške ponudbe in tradicionalnega gosta, pa bo ta trend manj izrazit, a vseeno značilen. Iz napitnin se bo zato tam lahko financiral določen večji del stroškov dela, toda le pod pogojem, da bodo ostali stroški (pogostitve, bonitete igralcem, provizije agentom itd.) pod kontrolo (Center za mednarodno konkurenčnost, 2001, str. 34).

 

Center za mednarodno konkurenčnost je že leta 2001 predlagal, da bo potrebno zaradi različne ekonomike poslovanja v malih in velikih igralnicah, ki jo diktira razvoj igralništva, uvesti sisteme nagrajevanja krupjejev, jih prilagoditi in bolj poudariti komponento nagrajevanja in takšnega sistema plač, ki krupjejem garantira socialno varnost (Center za mednarodno konkurenčnost, 2001, str. 34).

 

V Družbi HIT d.d., Nova Gorica so sistem nagrajevanja z napitninami uvedli leta 2002. Ta sistem z nekaterimi prilagoditvami velja še danes. Napitnina je v skladu z določili 91. člena Zakona o igrah na srečo prihodek podjetja, kateri se prišteje k preostalim prihodkom, ki jih ustvari družba HIT. Plača (Slika 1)je sestavljena iz štirih ali petih osnovnih delov (odvisno od oddelka); osnovne plače, faktorja uspešnosti organizacijske enote (Poe), faktorja uspešnosti delavca (Pud), dodatkov (popoldanska izmena, nočno, praznično, in nedeljsko delo, neugodni vplivi, …), napitnine in dela iz uspešnosti poslovanja podjetja. Pri krupjejih na višino plače najbolj vpliva napitnina, saj predstavlja skoraj 50 % plače (med 30 in 47 %). Ta odstotek je tudi v letu 2014 ostal praktično nespremenjen. V plačah zaposlenih na igralnih avtomatih pa je predstavljal 13 % (Raspor, 2007c).

 

Slika 1:Sestavine plače krupjeja
Slika 1

Vir: Raspor (2002b)

 

Zanimiva je tudi primerjava, v kolikor bi jo krupjeji prejeli po enakem sistemu kot natakarji. Pri tem je bilo upoštevano, koliko znaša v deležu prihodkov, v kolikor se upošteva neto znesek prejete napitnine (Raspor, 2007c). V praksi je ta znesek obraten

(Tabela 7).

 

Tabela 7: Delež napitnine v prihodkih krupjeja 

   

Bruto II

Bruto I

Neto

Napitnina (€) bruto

Napitnina (€) neto

Nižja plača (napitnina v žep)

Znesek (€)

1.184

1.000

692

 

378

Neto napitnina (delež)

54,6%

64,7%

93,5%

Nižja plača z vključeno napitnino

Znesek (€)

1.976

1.669

1.074

647

 

Napitnina bruto II (delež)

32,7%

38,8%

60,2%

Višja plača (napitnina v žep)

Znesek (€)

.976

1.669

1.074

 

836

Neto napitnina (delež)

77,8%

92,2%

143,2%

Višja plača z vključeno napitnino

Znesek (€)

.375

.500

1.925

1538

 

Napitnina bruto II (delež)

35,2%

43,9%

79,9%

Povprečje (napitnina v žep)

Znesek (€)

1.480

1.250

836

 

488

Neto napitnina (delež)

58,4%

69,1%

103,3%

Povprečna plača z vključeno napitnino

Znesek (€)

.278

.250

1.351

864

 

Napitnina bruto II (delež)

37,9%

38,4%

63,9%

 

Vir: Raspor (2007c).

 

V praksi prejemajo to napitnino v okviru plače, zato predstavlja strošek dela bistveno več. Ker ta znesek bremenil napitnino, jo prejemajo manj v neto (vrstica »napitnina v žep«). V vrstici »Nižja plača z vključeno napitnino« je podano, kakšno razmerje nastane, v kolikor je napitnina sestavni del plače in so plačani vsi davki in prispevki. Dejanski znesek bruto napitnine razviden v vrstici »Napitnina bruto II (delež)«. Ker se v praksi plačuje vse davke in prispevke, je potrebno upoštevati te izračune in jih primerjati z natakarjevimi (Raspor, 2007c).

 

V letu 2015 predstavlja napitnina v plači krupjeja 50 % delež, pri zaposlenih na igralnih avtomatih pa 13 %. Zaposleni so na sodišču sprožili tožbo, da bi prispevke delodajalca plačali iz drugih virov in ne iz napitnine. Sodišče v času pisanja tega članka še ni odločilo.

 

Kot nadgradnjo prejšnjih raziskav smo pripravili simulacijo plač in napitnin zaposlenih za celotno dejavnost R92.001 za obdobje 20052013 (Tabela 8). Zaradi zaupnosti podatkov namreč ni možno pridobiti podatkov za specifične poklice in lahko zaključke podajamo le na podlagi simulacij in povprečij.

 

Tabela 8: Gibanje povprečnih napitnin v plačah v dejavnosti R92.001 Dejavnost igralnic

 

2005

2006

2007

2008

2009

Prihodki od prodaje v EUR

315.400.000

344.600.000

356.300.000

340.400.000

319.000.000

Stroški dela v EUR

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

Napitnina IM v EUR

16.180.000

16.550.000

15.520.000

14.490.000

12.070.000

Preostala napitnina v dejavnosti R 92 v EUR

3.154.000

3.446.000

3.563.000

3.404.000

3.190.000

Skupna napitnina v dejavnosti R 92 v EUR

19.334.000

19.996.000

19.083.000

17.894.000

15.260.000

Zaposleni

2.256

2.358

2.725

2.723

2.669

Realizacija na zaposlenega v EUR

139.805

146.141

130.752

125.009

119.520

Povprečna bruto plača v EUR

2.231

2.174

2.215

2.151

2.132

Povprečna neto plača v EUR

1.300

1.271

1.344

1.314

1.315

Povprečna bruto napitnina v EUR

714

707

584

548

476

Povprečna bruto napitnina v bruto plači v EUR

32,02%

32,50%

26,35%

25,46%

22,35%

Bruto plača brez napitnine v EUR

1.516

1.468

1.631

1.603

1.656

Neto napitnina v EUR

1.028

1.018

840

789

686

Neto napitnina v neto plači brez napitnine v EUR

67,82%

69,34%

51,52%

49,19%

41,44%

 

2010

2011

2012

2013

 

Prihodki od prodaje v EUR

298.600.000

288.500.000

260.600.000

240.300.000

 

Stroški dela v EUR

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

 

Napitnina IM v EUR

10.500.000

9.500.000

8.800.000

7.800.000

 

Preostala napitnina v dejavnosti R 92 v EUR

2.986.000

2.885.000

2.606.000

2.403.000

 

Skupna napitnina v dejavnosti R 92 v EUR

13.486.000

12.385.000

11.406.000

10.203.000

 

Zaposleni

2.392

2.283

2.142

2.034

 

Realizacija na zaposlenega v EUR

124.833

126.369

121.662

118.142

 

Povprečna bruto plača v EUR

2.095

2.050

1.899

1.792

 

Povprečna neto plača v EUR

1.304

1.291

1.223

1.174

 

Povprečna bruto napitnina v EUR

470

452

444

418

 

Povprečna bruto napitnina v bruto plači v EUR

22,43%

22,05%

23,37%

23,33%

 

Bruto plača brez napitnine v EUR

1.625

1.598

1.455

1.374

 

Neto napitnina v EUR

677

651

639

602

 

Neto napitnina v neto plači brez napitnine v EUR

41,64%

40,74%

43,91%

43,81%

 

 

Vir: Lastni vir.

 

Prihodki iz prodaje so pridobljeni iz dostopnih podatkov Finančne uprave Republike Slovenije (FURS). Podatki o številu zaposlenih, bruto in neto plači za dejavnost R92.001 Dejavnost igralnic so pridobljeni iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Napitnina igralnih miz do leta 2009 je pridobljena iz dostopnih podatkov igralniških koncesionarjev (Raspor, 2010d). Napitnina za preostala leta do 2013 in napitnina v preostalih oddelkih igralnice in igralnih salonov za vsa leta od 2005 do 2013 pa je simulirana. Pri tem je bilo izhodišče, da je preostala povprečna napitnina 1% realizacije. Povprečna bruto napitnina v bruto plači v EUR je razmerje med povprečno bruto napitnino na zaposlenega in povprečno bruto plačo v dejavnosti. Povprečna neto napitnina v neto plači pa je razmerje neto napitnine in neto plače. Bruto napitnino je bilo pred tem potrebno povečati za plačane davke in prispevke.

 

 

3     Zaključek

 

V javnosti velja, da so napitnine zaposlenih v igralništvu v primerjavi z gostinskimi mnogo višje. S prispevkom smo želeli raziskati, ali ta trditev drži. Že v mojih preteklih raziskavah (Raspor, 2007c; Raspor, 2010d) smo ugotovili, da so napitnine pogoste tako v igralništvu kot gostinstvu, kot med natakarji in krupjeji. Skupnih napitnin je mnogo več v gostinstvu. Posebnost igralniških napitnin je, da so se v zadnjih desetih letih praktično prepolovile. Gostinske ostajajo praktično konstantne. Konstantne so tudi v tem, da o njih ni nobene evidence.

 

Pri obeh obravnavanih področjih (gostinstva in igralništva) napitnina predstavlja dovolj velik delež prihodkov, da ima lahko motivacijski učinek, saj znaša več kot 10 % neto izplačila.

 

Ključna omejitev prispevka je pridobitev relevantnih podatkov o plačah in o napitnini. Delodajalci jih namreč ne objavljajo v svojih bilancah in letnih poročilih. Tako smo izhajali iz simuliranih podatkov.

 

Raziskava še ne daje relevantnih zaključkov, zato jo bo potrebno v prihodnosti še dodelati. Možnost vidim predvsem pri pripravi primerjav na enaki osnovi. Za take podatke bi potreboval več podatkov o plačah in relevantnih prihodkih iz napitnine, teh pa podjetja praviloma ne posredujejo rade. To je tudi slabost raziskave. Raziskava daje vsaj osnovni vpogled v delež napitnine natakarjev v prihodkih igralnic in gostinskih lokalov.

 

4     Literatura in viri

 

1.    Armstrong, M. (1999). Employee reward. London: Institute of Personnel and Development.

2.    Azar, O. H. (2008). Incentives and Service Quality in the Restaurant Industry: The Tipping-ServicePuzzle. AppliedEconomics, 111, iFirst.

3.    Casey, B. (2008). TippingandServiceManagement. New ZealandTourismandHospitalityResearchConference. December 3–5, 2008.

4.    Dajete napitnino? Pridobljeno dne 4.4.2009s spletne strani http://www.siol.net/data/ankete/gospodarstvo/napitnine.aspx

5.    Dmitrović, T.in Zupan N. (2001). The consistency of human resource management and competitiveness policy in Slovenian companies. South-East Europe Review S. 2001(3): 19–38. Pridobljeno dne 29.2.2015 s spletne stranihttp://www.ceeol.com/aspx/getdocument.aspx?logid=5&id=7322852E-95DB-40EE-9B41-08C80B18FAEF

6.    Napitnine v igralništvu – Ekspertnomnenje. (2001). Ljubljana: Center za mednarodnokonkurenčnost.

7.    FinančnaupravaRepublikeSlovenije. (2015). Pridobljenodne 2.9.2015 s spletnestranihttp://www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/igre_na_sreco/

8.    Herzberg, F. (1968). One More Time: How do you Motivate Employees. Harvard Business Review 46(1): 53–62.

9.    Kreitner, R. (1992). Managemnet. Boston: Houghton Mifflin.

10. Kje ste nazadnje dali napitnino? Pridobljeno dne 8.10.2015s spletne strani http://www.skrivnostni-nakup.com/aktivnosti/zgodovina-anket/

11. Lipičnik, B. (1998). Ravnanje z ljudmipridelu. Ljubljana: Gospodarskivestnik.

12. Lynn, M. in Lynn, A. (2004). Nationalvaluesandtippingcustoms: A replicationandextension. JournalofHospitalityandTourismResearch28(3): 356–364.

13. Lynn, M. (2006). Geo-DemographicDifferences in KnowledgeabouttheRestaurantTipping Norm.JournalofApplied Social Psychology 36 (3): 740–750.

14. Raspor, A. (2002a). Napitnina kot dodatna stimulacija za delo. Organizacija 35(5): 285–295.

15. Raspor, A. (2002b). Napitnina na področju storitev – primer igralništvo. V Ljudje in plače v spremenjenih razmerah, ur. Ivan Kejžar. 141–152. XVII posvetovanje društva za vrednotenje dela.

16. Raspor, A. (2007a). Napitnina v gostinstvu. Organizacija 40(3): A27–A37.

17. Raspor, A. (2007b). Vpliv celovite kakovosti storitve v gostinstvu na napitnino natakarjev. VVpliv produktivnosti in ustvarjalnosti na plače zaposlenih, ur. Mlakar Peter in Ivan Kejžar. 85–111. XXII posvetovanje društva za vrednotenje dela.

18. Raspor, A. (2007c). Prihodkikrupjejev in natakarjeviznapitnin. Neobjavljenogradivo. Pridobljeno dne 17.4.2015s spletne stranihttp://www.shrani.si/f/2V/Cz/2iMB5R70/prihodki-krupjejev-in-na.pdf

19. Raspor, A. (2010a). Pregled pravne ureditve napitnin v gostinstvu s poudarkom na različnih delitvah napitnine. E – novice, Nacionalno turistično združenje. Pridobljeno dne 11.1.2010 s spletne strani http://www.ntz-nta.si/default.asp?ID=6748

20. Raspor, A. (2010b). Pravno urejanje napitnin v igralništvu: primerjalna analiza. Organizacija 43(2): A78–A88.

21. Raspor, A. (2010c). Nova ureditev igralniških napitnin v Sloveniji. Delodajalec 2010(3): 912.

22. Raspor, A. (2010d). Vpliv razdeljevanja napitnin na motivacijo zaposlenih: primerjava med gostinstvom in igralništvom. Doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

23. Renzetti, E. (2014). Are we at a Non-TippingPoint?The Globe andMail (Index-Only). Pridobljeno dne 2.5.2014 s spletne strani http://search.proquest.com/docview/1523367042?accountid=31309

24. Statistični urad Republike Slovenije. 2015. Pridobljeno dne 8.8.2015s spletne strani http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1450403S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/02_14157_SSP/01_14504_letna/&lang=2

25. Uhan, S. (2000). Vrednotenjedela II. Kranj: Modernaorganizacija.

26. Zupan, N. in Lipičnik B. (1997). Motivational Potential of Compensation in Transitional Economies: The Case of Slovenia. Ljubljana: The Faculty of Economics. 579–583.