Uveljavljanje IKT v kmetijskem sektorju v Severni Makedoniji
DOI:
https://doi.org/10.32015/JIBM/2019-11-2-10Ključne besede:
IKT, kmetijstvo, Severna MakedonijaPovzetek
Kmetijstvo je zelo pomemben del vsakega gospodarstva. Glavni dejavnik svetovnega povpraševanja po kmetijskih izdelkih v naslednjem desetletju bo povečanje prebivalstva. Dejstvo, da mora kmetijstvo zadovoljiti naraščajoče potrebe po proizvodnji hrane, je za ta sektor zelo ključnega pomena. Vendar je intenziviranje proizvodnje hrane danes težje zaradi velikega vpliva podnebnih sprememb, pomanjkanja vode in povečanja pomanjkanja zemljišč. Zato je nujna potreba po povečani kmetijski proizvodnji na manj zemljiščih z manj vode z nadaljnjim intenziviranjem zato zelo pomembna. Raziskava, povezana z uveljavljanjem IKT v kmetijskem sektorju v Makedoniji je bila opravljena s kritično analizo in pregledom literature in polstrukturiranimi intervjuji. Skupno 40 (štirideset) makedonskih kmetijskih podjetij je bilo povabljenih k sodelovanju v tej študiji. Rezultati te študije so pokazali, da so trije različni sestavni deli, in sicer pomanjkanje ozaveščenosti o prednostih, zrelost nove tehnologije, vključno s stroški in pomanjkanjem usposabljanj ter operativna znanja, opredeljeni kot izzivi za uveljavljanje IKT v kmetijstvu v Makedoniji. Za vsako komponento so bili opredeljeni kritični dejavniki, ki vplivajo na sprejemanje IKT. Na podlagi ugotovitev raziskave je bila za makedonski kmetijski sektor razvita temeljna struktura za uveljavljanje IKT, ki bo déležnikom v kmetijstvu in ponudnikom IKT pomagala določiti najboljši način za nadaljnje uveljavljanje.
Literatura
Botsiou, M. and Dagdilelisa, V. (2013). Environment Aspects of incorporation of ICT in the Greek agricultural enterprises: The case of a prefecture. 6th International Conference on Information and Communication Technology in Agriculture, Food and Environment (pp. 387-396).
Fuentes, J. R. and Mies, V. (2012). Productivity Differences in Developing and Developed Countries: Where are the Bottlenecks? Available on-line at https://www.isid.ac.in/~pu/conference/dec_12_conf/Papers/RodrigoFuentes.pdf [Accessed 23.2.2018].
Griffin-EL E., Darko, E., Chater, R. and Mburu, S. (2014). A case study of health and agriculture social enterprises in Kenya. ODI Report March 2014.
Holster, H., Horakova, S., Ipema, B., Dusai, B., Giannerini, G., Teye, G., Martini, D., Shalloo, S., and Schmid, O. (2012). Current Situation on Data Exchange in Agriculture in EU27 & Switzerland: Final report. Prague: Czech Centre for Science and Society Wirelessinfo.
Kincheloe, J. L. and McLaren, P. (2005). Rethinking critical theory and qualitative research. In N. Denzin and Y. Lincoln (Editors), The Sage Handbook of Qualitative Research (3rd Edition). Thousand Oaks: Sage Publication, pp. 303-342.
Krippendorff, Ȁ. (2004). Content analysis: An introduction to its methodology (2nd Edition). Thousand Oaks: Sage Publications.
Mickovska-Raleva, A. and Shurkov, E. (2014). Background Analysis on the Spread and Trends of the Hidden Economy in Macedonia. Available at: http://www.crpm.org.mk/wp-content/uploads/2017/12/Background_Analysis_EN.pdf [Accessed 23.2.2018].
Novkovska, B. (2013). Defining and Measuring Non-standard and Informal Employment in the Agricultural Sector. Paper presented at the Sixth International Conference on Agricultural Statistics.
OECD‑FAO (2016). OECD‑FAO Agricultural Outlook 2016‑2025 Special focus: Sub-Saharan Africa. Available at: http://www.fao.org/3/a-i5778e.pdf [Accessed 23.2.2018].
Patil, V. C., Gelb, E., Maru, A., Yadaraju, N. T., Moni, M. and Misra, H. (2008). Adoption of Information and Communication Technology (ICT) for Agriculture: An Indian case study. IAALD AFITA WCCA2008, World conference on agricultural information and IT (pp. 685 – 692).
Pierce F. J. and Nowak, P. (1999). Aspects of Precision Agriculture. Advances in Agronomy, 67, pp. 1-85.
Restuccia, D., Yang, D. T. and Zhu, X. (2003). Agriculture and Aggregate Productivity: A Quantitative Cross-Country Analysis. Journal of Monetary Economics, 55(2008), pp. 234–250.
Stankovic, M. and Stankovic, B. (2012). Social and economic aspects of the shadow economy in the Republic of Macedonia: A study. Social Science Research Network [online]. Available at: http://ssrn.com/abstract=2162922 [Accessed 23.2.2018].
Statista (2018). Macedonia: Share of economic sectors in the gross domestic product (GDP) from 2007 to 2017. Available at: https://www.statista.com/statistics/510285/share-of-economic-sectors-in-the-gdp-in-macedonia/ [Accessed 23.2.2018].
Stiakakis Ǽ., Kariotellis, P., Vlachopoulou, M. (2009). From the digital divide to digital inequality: A secondary research in the European Union. In A. Sideridis and C. Z. Patrikakis (Editors), Next Generation Society: Technological and Legal Issues. Recited selected papers of the 3rd International Conference on e-Democracy. Berlin: Springer-Verlag, pp. 43-54.
Tevdoski, D. (2011) Decent Work in the Republic of Macedonia. Progress Institute, Palme Center and SOLIDAR [Online]. Available at: http://www.palmecenter.org/PageFiles/62765/Decent%20Work%20in%20the% 20Republic%2 0of%20Macedonia.pdf [Accessed 23.2.2018].
World Bank (2017). Western Balkans Labor Market Trends 2017. Available at: http://pubdocs.worldbank.org/en/336041491297229505/170403-Regional-Report-Western-Balkan-Labor-Market-Trends-2017-FINAL.pdf [Accessed 23.2.2018].
World Bank (2018a). Data Bank. Available at https://data.worldbank.org/indicator/EA.PRD.AGRI.KD [Access 25.03.2018].
World Bank (2018b). Data catalog. Available at https://datacatalog.worldbank.org/agriculture-value-added-worker-constant-2010-us-0 [Accessed 23.2.2018].
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice so zaščitene s Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna CC BY-SA 4.0 in jih avtorji ohranijo v okviru te licence. Za objavo svojega članka, vključno s povzetkom, prenesejo avtorji avtorske oz. licenčne pravice na revijo MIP = JIBM. To nam omogoča popolno zaščito avtorskih pravic ter razširjanje članka in revije MIP=JIBM v najširši možni krog bralcev revije v elektronski obliki. Avtorji so sami odgovorni za pridobitev dovoljenja za razmnoževanje avtorskega gradiva iz drugih virov.
