Gibanje napitnin v prihodkih natakarjev in krupjejev
Ključne besede:
.Povzetek
.
Literatura
Armstrong, M. (1999). Employee reward. London: Institute of Personnel and Development.
Azar, O. H. (2008). Incentives and Service Quality in the Restaurant Industry: The Tipping-ServicePuzzle. AppliedEconomics, 1–11, iFirst.
Casey, B. (2008). TippingandServiceManagement. New ZealandTourismandHospitalityResearchConference. December 3–5, 2008.
Dajete napitnino? Pridobljeno dne 4.4.2009s spletne strani http://www.siol.net/data/ankete/gospodarstvo/napitnine.aspx
Dmitrović, T.in Zupan N. (2001). The consistency of human resource management and competitiveness policy in Slovenian companies. South-East Europe Review S. 2001(3): 19–38. Pridobljeno dne 29.2.2015 s spletne stranihttp://www.ceeol.com/aspx/getdocument.aspx?logid=5&id=7322852E-95DB-40EE-9B41-08C80B18FAEF
Napitnine v igralništvu – Ekspertnomnenje. (2001). Ljubljana: Center za mednarodnokonkurenčnost.
FinančnaupravaRepublikeSlovenije. (2015). Pridobljenodne 2.9.2015 s spletnestranihttp://www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/igre_na_sreco/
Herzberg, F. (1968). One More Time: How do you Motivate Employees. Harvard Business Review 46(1): 53–62.
Kreitner, R. (1992). Managemnet. Boston: Houghton Mifflin.
Kje ste nazadnje dali napitnino? Pridobljeno dne 8.10.2015s spletne strani http://www.skrivnostni-nakup.com/aktivnosti/zgodovina-anket/
Lipičnik, B. (1998). Ravnanje z ljudmipridelu. Ljubljana: Gospodarskivestnik.
Lynn, M. in Lynn, A. (2004). Nationalvaluesandtippingcustoms: A replicationandextension. JournalofHospitalityandTourismResearch28(3): 356–364.
Lynn, M. (2006). Geo-DemographicDifferences in KnowledgeabouttheRestaurantTipping Norm.JournalofApplied Social Psychology 36 (3): 740–750.
Raspor, A. (2002a). Napitnina kot dodatna stimulacija za delo. Organizacija 35(5): 285–295.
Raspor, A. (2002b). Napitnina na področju storitev – primer igralništvo. V Ljudje in plače v spremenjenih razmerah, ur. Ivan Kejžar. 141–152. XVII posvetovanje društva za vrednotenje dela.
Raspor, A. (2007a). Napitnina v gostinstvu. Organizacija 40(3): A27–A37.
Raspor, A. (2007b). Vpliv celovite kakovosti storitve v gostinstvu na napitnino natakarjev. VVpliv produktivnosti in ustvarjalnosti na plače zaposlenih, ur. Mlakar Peter in Ivan Kejžar. 85–111. XXII posvetovanje društva za vrednotenje dela.
Raspor, A. (2007c). Prihodkikrupjejev in natakarjeviznapitnin. Neobjavljenogradivo. Pridobljeno dne 17.4.2015s spletne stranihttp://www.shrani.si/f/2V/Cz/2iMB5R70/prihodki-krupjejev-in-na.pdf
Raspor, A. (2010a). Pregled pravne ureditve napitnin v gostinstvu s poudarkom na različnih delitvah napitnine. E – novice, Nacionalno turistično združenje. Pridobljeno dne 11.1.2010 s spletne strani http://www.ntz-nta.si/default.asp?ID=6748
Raspor, A. (2010b). Pravno urejanje napitnin v igralništvu: primerjalna analiza. Organizacija 43(2): A78–A88.
Raspor, A. (2010c). Nova ureditev igralniških napitnin v Sloveniji. Delodajalec 2010(3): 9–12.
Raspor, A. (2010d). Vpliv razdeljevanja napitnin na motivacijo zaposlenih: primerjava med gostinstvom in igralništvom. Doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Renzetti, E. (2014). Are we at a Non-TippingPoint?The Globe andMail (Index-Only). Pridobljeno dne 2.5.2014 s spletne strani http://search.proquest.com/docview/1523367042?accountid=31309
Statistični urad Republike Slovenije. 2015. Pridobljeno dne 8.8.2015s spletne strani http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1450403S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/02_14157_SSP/01_14504_letna/&lang=2
Uhan, S. (2000). Vrednotenjedela II. Kranj: Modernaorganizacija.
Zupan, N. in Lipičnik B. (1997). Motivational Potential of Compensation in Transitional Economies: The Case of Slovenia. Ljubljana: The Faculty of Economics. 579–583.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice so zaščitene s Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna CC BY-SA 4.0 in jih avtorji ohranijo v okviru te licence. Za objavo svojega članka, vključno s povzetkom, prenesejo avtorji avtorske oz. licenčne pravice na revijo MIP = JIBM. To nam omogoča popolno zaščito avtorskih pravic ter razširjanje članka in revije MIP=JIBM v najširši možni krog bralcev revije v elektronski obliki. Avtorji so sami odgovorni za pridobitev dovoljenja za razmnoževanje avtorskega gradiva iz drugih virov.
