Znanost in družba – koliko ji znanstveniki vračamo: okrogla miza DOBA Fakultete, Maribor, 9. 12. 2015

Povzetek

Slovenska samostojna država obstaja 25 let ter je na številnih področjih kmalu dosegla zrelost in se postavila ob bok drugim članicam EU. Vendar pa v tem času reforme niso enako dosegle vseh področij. Eno od njih je tudi visoko šolstvo, kjer se predvsem še ni uveljavil normalen nadzor nad razmerjem med porabo javnih sredstev in izplenom za družbo. Pri tem mislimo na javne univerze, saj večina samostojnih visokošolskih zavodov ne more delovati drugače kot to zahtevajo skupnost in sodobne razmere. V ekonomskem jeziku to pomeni, da so nenehno na trgu.

DOBA Fakulteta si prizadeva, da ob trdnih proračunskih omejitvah, ki veljajo za gospodarstvo, čim bolj izpolnjuje svoje poslanstvo vrhunske predvsem na pedagoško kakovost naravnane visokošolske institucije. Razvoj disciplin na fakulteti in interes magistrskih diplomantov za doktorski študiji pa nas vse bolj usmerjajo tudi v dvig znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Ob tem je treba seveda rešiti številna vprašanja predvsem na področju kakovosti takšnega študija, ki mora dosegati merila, ki že veljajo za prvi dve stopnji visokošolskega študija na DOBA Fakulteti.

Za nas pa je tukaj pomembno še poslanstvo, ki ga ima visokošolski zavod, ki sooblikuje znanje v družbi. Obstoječa merila napredovanja v sistemu visokega šolstva v Sloveniji so od časa, ko so bila namenjena vzdrževanju kakovosti na mladih univerzah do danes postala mehanizem za ciljano pridobivanje privilegijev. Namesto, da bi prihajajoči nosilci nazivov delovali kot znanstveniki in prenašali svoje znanje v okolje, ki jim je to omogočilo, jih sistem usmerja v čim hitrejše pridobivanje statusa in na njegovi osnovi osebne koristi. To potem sproži vprašanje, kje so razlogi, da se odlični dosežki slovenskih znanstvenikov doma in v tujini ne odrazijo v izboljšanju življenja ljudi.

DOBA Fakulteta se je odločila o tem odprtem vprašanju decembra 2015 soočiti mnenje uveljavljenih znanstvenikov in ustvarjalcev, ki odlično poznajo delovanje univerze in visokega šolstva sploh. Odziv je bil res dober in smo tako na okrogli mizi slišali mnenja naslednjih:

• prof. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani,
• dr. Lea Bregar, DOBA Fakulteta,
• dr. Boris Cizelj, DOBA Fakulteta in Slovensko inovacijsko stičišče, Ljubljana,
• Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBA Skupine,
• Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor,
• dr. Alojz Križman, nekdanji rektor Univerze v Mariboru in nekdanji župan Mestne občine Maribor,
• Anton Habjanič, direktor TehnoCentra Univerze v Mariboru,
• dr. Željko Knez, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru,
• Slavka Marinič, predsednica uprave Primat d.o.o.,
• Dušan Merc, prof., ravnatelj osnovne šole Prule Ljubljana,
• dr. Rasto Ovin, dekan DOBA Fakultete
• Miro Puhek, DOBA Fakulteta,
• dr. Ludvik Toplak, direktor Alma Mater Europea Maribor in nekdanji rektor Univerze v Mariboru ter
• ddr. Ana Vovk Korže, Filozofska fakulteta Univerza v Mariboru.