Pokopališča kot kulturna dediščina: implementacija modela kulturne dediščine pokopališča kot izobraževalnega okolja
DOI:
https://doi.org/10.32015/JIBM/2019-11-2-3Ključne besede:
pokopališče, pokopališča, šola, kulturna dediščina, izobraževalno okolje, percepcijaPovzetek
Odnos družbe do smrti se je v zadnjih desetletjih bistveno spremenil, kar zahteva prilagoditev ponudbe, ki jo pokopališča ponujajo v svojem velikem prostoru. Ponudba novih storitev je zahteven izziv za management in v prvi vrsti zahteva spremembo percepcije pokopališč izven ozkega razumevanja kot mesta za pokop. Namen prispevka je analizirati možne implementacije pokopališča kot izobraževalnega okolja.
Analiza primerov iz 3 različnih mest omogoča vpogled v procese in metode, s katerimi lahko pokopališče postane razumljeno kot izobraževalno okolje z bogato kulturno dediščino in sodobnimi informacijskimi rešitvami. V razpravi se osredotočamo na pozitivne učinke te transformacije na upravljanje pokopališč.
Literatura
Berman, M. G., Jonides, J., & Kaplan, S. (2008). „The cognitive benefits of interacting with nature”, Psychological Science, 19(12), 1207-1212. DOI: 10.1111/j.1467-9280.2008.02225.x.
Bjorklund, D. F., & Bering, J. M. (2000). “The evolved child: Applying evolutionary developmental psychology to modern schooling”, Learning and Individual Differences, 12(4), 347-373. DOI: 10.1016/S1041-6080(02)00047-X.
Carrier, S. J., Tugurian, L. P., & Thomson, M. M. (2013). “Elementary science indoors and out: Teachers, time, and testing”, Research in Science Education, 43(5), 2059-2083. DOI: 10.1007/s11165-012-9347-5.
Şimşek, G., Acar, E., Çayirezmez, N. A. and Kesici A.E. (2013). “Exploring the role of the city as a learning environment for heritage education”. Available at: http://jfa.arch.metu.edu.tr/archive/0258-5316/2013/cilt30/sayi_2/105-135.pdf [Accessed 4.9.2018]
Gaeta, M. (2018). “Effects of cremation on cemeteries. SEFIT”. Personal correspondence, e-mail: 28.04.2018.
Maddrell, A. (2016). “Mapping grief. A conceptual framework for understanding the spatial dimensions of bereavement, mourning and remembrance”. Social & Cultural Geography Journal, 17(2), 166-188. DOI: 10.1080/14649365.2015.1075579.
Schmitz, S. (1995). “Un cimetière, une communauté, un espace: L'exemple liégeois (A cemetery, a community, a space: The example of Liège)”. Géographie et Cultures, 16, 93-104.
Schmitz, S. (2001). “Un cimentière un espace mort? Bruxelles, au Kanh (A cemetery: A dead space?)”. Available at: http://www.cafe-geo.net/article.php3?id_article=336 [Accesed 4.9.2018]
Young. C. and Light, D. (2016.) “Interrogating spaces of and for the dead as ‘alternative space’: cemeteries, corpses and sites of Dark Tourism”. International Review of Social Research 6(2), 61-72. DOI: 10.1515/irsr-2016-0009
Zerrudo, E. B. (2008). “Settling the issues of the past”. Pamamaraan: writings on Philippine heritage management (195-203). Manila: UST Publishing House.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice so zaščitene s Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna CC BY-SA 4.0 in jih avtorji ohranijo v okviru te licence. Za objavo svojega članka, vključno s povzetkom, prenesejo avtorji avtorske oz. licenčne pravice na revijo MIP = JIBM. To nam omogoča popolno zaščito avtorskih pravic ter razširjanje članka in revije MIP=JIBM v najširši možni krog bralcev revije v elektronski obliki. Avtorji so sami odgovorni za pridobitev dovoljenja za razmnoževanje avtorskega gradiva iz drugih virov.
