Preverjanje ustreznosti spletne učne platforme z lastno metodo testiranja uporabljivosti
DOI:
https://doi.org/10.32015/JIBM/2019-11-3-4Ključne besede:
metoda, uporabljivost, e-študijPovzetek
Danes so številni izdelki zasnovani tako, da jih je predvidoma enostavno uporabljati, zato je poleg uporabnosti izjemnega pomena tudi uporabljivost izdelka. Uporabljivost pomeni preprosto uporabo ali preprosto učenje uporabe orodja ali naprave. V programskem inženiringu je uporabljivost stopnja, do katere lahko določeni uporabniki učinkovito uporabljajo programsko opremo za doseganje ciljev v kontekstu uporabe. Ugotavljanje uporabljivosti vključuje metode merjenja, kot so analiza potreb potrošnika in preučevanje percepcije učinkovitost uporabe ter privlačnosti izdelka. V interakciji človeka z računalniki preučevanje uporabljivosti pomeni analizo privlačnosti in jasnosti aplikacije, s katero je oblikovana interakcija z računalniškim programom ali spletno stranjo. Uporabljivost upošteva tako zadovoljstvo uporabnikov kot tudi uporabnost in kakovost proučevane komponente ter si hkrati prizadeva izboljšati uporabniško izkušnjo z iterativnim oblikovanjem izdelka. Osnovni problem raziskovalnega projekta je bil pilotsko preverjanje ustreznosti lastne metode testiranja uporabljivosti spletne učne platforme Sakai v integraciji s programom za konferenčne klice BigBlueButton. V članku so predstavljeni najpomembnejši rezultati preverjanja lastne metode testiranja uporabljivosti učne platforme na skupinah študentov in predavateljev, ki sodelujejo v procesu e-študija ter projektnimi (PKP) testatorji. Preverjanje smo izvedli na podlagi evalvacije introspektivnega vpogleda testirancev v lastno izražanje emocionalnih reakcij s pomočjo vprašalnika in analize mimike, gestike in proksemike iz video posnetkov preizkušancev s strani testatorjev. Ugotavljanje statistične pomembnosti razlik med skupinami smo izvedli s Kullbackovim 2Ȋ preizkusom hipoteze neodvisnosti.
Literatura
2. Bösser, T. What is Usability?, 1991. Available from:https://www.researchgate.net/publication/239609271_What_is_Usability [accessed: March 13, 2019].
3. Dumas, J. S., Redish, J. (1999). A practical guide to usability testing: Intellect books.
4. ISO 9241-11:2018(en). Ergonomics of human-system interaction. Available from: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:9241:-11:ed-2:v1:en [accessed: March 13, 2019].
5. Landauer, N. A mathematical model of the finding of usability problems, 1993. Available from: https://dl.acm.org/citation.cfm?id=169166 [accessed: March 12, 2019].
6. Nielsen, J. (1993). Usability Engineering. United States of America: Morgan Kaufmann.
7. Nielsen, J. (2012). Usability 101: Introduction to Usability. Available from: https://www.nngroup.com/articles/usability-101-introduction-to-usability/ [accessed: March 13, 2019].
8. Queiroz, F., Silva, R., Miller, J., Brockhauser, S.,& Fangohr, H. (2017. Track 1 Paper: Good Usability Practices in Scientific Software Development. Figshare. Journal contribution.
9. Quesenbery, W. What does usability mean: Looking beyond ‘ease of use’” - WQ, ZDA, 2001. Available from: https://www.wqusability.com/articles/more-than-ease-of-use.html [accessed: March 12, 2019].
10. Rouse, M. Usability. Available from: https://whatis.techtarget.com/definition/usability [accessed: March 12, 2019].
11. Rubin, J., & Chisnell, D. (2008). Handbook of usability testing: how to plan, design and conduct effective tests. John Wiley & Sons.
12. Soegaard, M. Usability: A part of the User Experience. Available from: https://www.interactiondesign.org/literature/article/usability-a-part-of-the-user-experience [accessed: March 12, 2019].
13. Tsakonas, G., & Papatheodorou, C. (2008). Exploring usefulness and usability in the evaluation of open access digital libraries. Inf. Process. Manage. 44, 1234-1250.
14. Virzi, R. A. (1992). Refining the Test Phase of Usability Evaluation: How Many Subjects Is Enough? Human Factors: The Journal of the Human Factors and Ergonomics Society 34(4), 457–468.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice so zaščitene s Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna CC BY-SA 4.0 in jih avtorji ohranijo v okviru te licence. Za objavo svojega članka, vključno s povzetkom, prenesejo avtorji avtorske oz. licenčne pravice na revijo MIP = JIBM. To nam omogoča popolno zaščito avtorskih pravic ter razširjanje članka in revije MIP=JIBM v najširši možni krog bralcev revije v elektronski obliki. Avtorji so sami odgovorni za pridobitev dovoljenja za razmnoževanje avtorskega gradiva iz drugih virov.
