Vpliv COVID-19 na tuje neposredne investicije v Evropski uniji
DOI:
https://doi.org/10.32015/JIBM.2025.17.2.3Ključne besede:
neposredne tuje investicije, Evropska unija, COVID-19, makroekonomski dejavniki, odziv politik, sektorske spremembePovzetek
Ozadje: Pandemija COVID-19 je močno vplivala na globalne tokove neposrednih tujih investicij (TNI), pri čemer je Evropska unija (EU) zabeležila ostrejši upad kot druge regije. Cilji: Namen raziskave je preučiti vpliv pandemije na TNI v državah članicah EU ter analizirati vlogo makroekonomskih dejavnikov in odzivov politik pri oblikovanju investicijskih vzorcev. Metode/pristop: Raziskava, ki temelji na četrtletnih podatkih (1. četrtletje 2020 – 4. četrtletje 2023), pridobljenih iz virov Eurostata, OECD in UNCTAD, uporablja opisno statistiko in panelni regresivni pristop za preučevanje trendov neposrednih tujih naložb, sprememb v sestavi tokov ter vloge makroekonomskih in institucionalnih dejavnikov. Rezultati: Rezultati potrjujejo, da je resnost pandemije negativno vplivala na TNI, zlasti v predelovalnih dejavnostih in turizmu. Po drugi strani pa so se naložbe v digitalne in zelene sektorje izkazale za odporne. Instrumenti za okrevanje na ravni EU in nacionalni mehanizmi preverjanja investicij so vplivali na investicijsko dinamiko, kar kaže na strukturne spremembe v lokacijskih in internalizacijskih prednostih po pandemiji.
Literatura
Ajide, F. M., & Osinubi, T. O. (2020). COVID-19 pandemic and outward foreign direct investment: A preliminary note. Economics Bulletin, 40(3), 2392–2400.
Buckley, P. J., & Casson, M. (2009). The internalization theory of the multinational enterprise: A review of the progress of a research agenda after 30 years. Journal of International Business Studies, 40(9), 1563–1580. https://doi.org/10.1057/jibs.2009.49
Dunning, J. H. (1988). The eclectic paradigm of international production: A restatement and some possible extensions. Journal of International Business Studies, 19(1), 1–31. https://doi.org/10.1057/palgrave.jibs.8490372
Dzogan, M., Lacko, R., & Hajduová, Z. (2025). Empirical research of foreign direct investments efficiency in the European Union on the edge of pandemic outbreak. PLOS ONE, 20(1), e0313161. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0313161
ECDC. (2024). *COVID-19 pandemic data sets*. European Centre for Disease Prevention and Control.
European Central Bank. (2023). Statistical data warehouse.
European Commission. (2020). *Recovery and resilience facility: Regulation (EU) 2021/241*. Brussels: European Commission.
European Commission. (2024). Revision of the EU Foreign Direct Investment Screening Regulation. Brussels: European Commission.
Eurostat. (2023). Foreign direct investment statistics. Luxembourg: European Union.
OECD. (2022). FDI in Figures – April 2022. Paris: Organisation for Economic Co-operation and Development.
OECD (2024): Foreign Direct Investment in the first quarter of 2024. Accessed October 21, on https://www.oecd.org/en/topics/foreign-direct-investment-fdi.html
Petreski, M., & Olczyk, M. (2025). Foreign direct investment and job creation in EU regions. Applied Economics Letters, 32(2), 171–179. https://doi.org/10.1080/13504851.2024.1234567
Pieroni, L., d’Agostino, G., & Lanari, D. (2020). COVID-19 pandemic and FDI flows: Evidence from cross-country panel data. Journal of Comparative Economics, 48(3), 499–512. https://doi.org/10.1016/j.jce.2020.08.001
Suerf. (2023). What caused the resurgence in FDI screening? Suerf Policy Briefs, 582, 1–8.
UNCTAD. (2023). World Investment Report 2023: Investment in sustainable energy for all. Geneva: United Nations Conference on Trade and Development.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Vito Bobek, Romana Korenič, Tatjana Horvat

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice so zaščitene s Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna CC BY-SA 4.0 in jih avtorji ohranijo v okviru te licence. Za objavo svojega članka, vključno s povzetkom, prenesejo avtorji avtorske oz. licenčne pravice na revijo MIP = JIBM. To nam omogoča popolno zaščito avtorskih pravic ter razširjanje članka in revije MIP=JIBM v najširši možni krog bralcev revije v elektronski obliki. Avtorji so sami odgovorni za pridobitev dovoljenja za razmnoževanje avtorskega gradiva iz drugih virov.







