Družbena odgovornost prakse odnosov z javnostmi za vključevanje deležnikov
Ključne besede:
odnosi z javnostmi, komunikacijski menedžment, družbena odgovornost, analiza študij primerovPovzetek
Erozija družbenega zaupanja, ki jo je prinesla globalna finančna in gospodarska kriza, je neposredno povezana s padcem ravni javnega komuniciranja in v tem okviru tudi vseh, ki sodelujejo v sistemu javnega komuniciranja, tudi praktikov odnosov z javnostmi. Družbena odgovornost predpostavlja, da morajo organizacije pri svojem delovanju upoštevati in vključevati deležnike in družbeno skupnost. Delovanje organizacij tako mora biti uravnoteženo s pričakovanji, vrednotami in normami deležnikov in skupnosti. Družbena odgovornost upravljavcev in praktikov organizacijskega komuniciranja, to je odnosov z javnostmi, pa se izkazuje skozi proaktivno prizadevanje za participativno družbeno kulturo in družbeno dobro, ki postavlja v ospredje interese skupnosti. Četudi so tudi odnosi z javnostmi v polpretekli slovenski zgodovini ponekod služili tudi za opravičevanje in legitimizacijo divjega lastninjenja, vseskozi pa smo priče manjšega ali večjega izmikanja načelom javnosti, odgovornosti, odprtosti, preglednosti, dvosmernega komuniciranja in vključevanja deležnikov, kar vse prispeva k eroziji sistema javnega komuniciranja, pa analiza 52 večinoma mednarodno nagrajenih slovenskih komunikacijskih programov, izvedenih v obdobju 2000-2014 in oblikovanih v obliki študijskih primerov, kaže na to, da je bila praksa slovenskih odnosov z javnostmi vendarle sposobna zaznati priložnosti in učinkovito prispevati k vključevanju deležnikov in zbliževanju skupnosti.
Literatura
Ašanin Gole, P., Serajnik Sraka, N. & Kernel, V., 2014. Teorija in praksa slovenskih odnosov z javnostmi II. = Slovenian Public Relations Theory and Practice II, Ljubljana: PRSS, Slovensko društvo za odnose z javnostmi in IABC Slovenija.
Capriotti, P. & Moreno, Á., 2007. Corporate citizenship and public relations: The importance and interactivity of social responsibility issues on corporate websites. Public Relations Review, 33(1): 84–91.
Caroll, A., 1979. A Three-dimensional Conceptual Model of Corporate Social Performance. Academy of Management Review, (4): 497–505.
Carroll, A.B., 1991. The Pyramid of Corporate Social Responsibility: Toward the Moral Management of Organizational Stakeholders. Business Horizons, (July-August): 39–48.
Clark, C.E., 2000. Differences between public relations and corporate social responsibility: An analysis. Public Relations Review, 26(3): 363–380.
Corvellec, H., 2007. Arguing for a licence to operate: the case of the Swedish wind power industry. Corporate Communications: An International Journal, 12(2): 129–144.
Cutlip, S.M., Center, A.H. & Broom, G.M., 2006. Effective Public Relations, Upper Saddle River, N.J. and London: Prentice Hall.
Freeman, R.E., 1984. Strategic management: A stakeholder approach, Boston: Pitman.
Friedman, M., 1970. The Social Responsibility of Business is to Increase its Profits. The New York Times Magazine, 13. september 1970: 32.
Grunig, J.E. & Hunt, T., 1984. Managing Public Relations, Forth Worth: Harcourth Brace Jovanovich College Publishers.
L’Etang, J., 2006. Public relations and rhetoric. Public relations : critical debates and contemporary practice. Dostopno prek: http://www.loc.gov/catdir/enhancements/fy0623/2005034330-d.htmlnhttp://www.loc.gov/catdir/toc/ecip064/2005034330.html [15.9.2015].
L’Etang, J., 1994. Public Relations and Corporate Social Responsibility: Some Issues Arising. Journal of Business Ethics, 13: 111–123.
Lansbury Hall, N. & Jeanneret, T., 2015. Social licence to operate : An opportunity to enhance CSR for deeper communication and engagement. Corporate Communications: An International Journal, 20(2): 212–227.
Marston, J.E., 1979. Modern Public Relations, New York: McGraw-Hill.
Mason, C. et al., 2010. Charting the territory: exploring stakeholder reactions to the prospect of seafloor exploration and mining in Australia. Marine Policy, 34(6): 1374–1380.
Metze, T.A.P., 2011. Deliberative governance in synergy with government: a case study of credible environmental improvements in the Dairy Gateway, USA. International Review of Administrative Sciences, 77(1): 31–49.
Morsing, M. & Schultz, M., 2006. Corporate social responsibility communication: stakeholder information, response and involvement strategies. Business Ethics: A European Review, 15(4): 323–338.
Ovin, R. & Ašanin Gole, P., 2015. Social Responsibility Concerning the Commenting of Economic Developments in Slovenia - It Is Economists’ Turn. In M. Mulej, A. Hrast, & D. Lorbek, eds. Planning & reporting about social responsibility : newest scientific and practical views with case studies : conference proceedings. Maribor: IRDO.
Suchman, M.C., 1995. Managing Legitimacy: Strategic and Institutional Approaches. The Academy of Management Review, 20(3): 571–610.
Thomson, I. & Boutilier, R., 2011. Social licence to operate. In P. Darling, ed. SME Mining Engineering Handbook. Englewood, CO: Society for Mining, Metallurgy and Exploration Inc., 1779–1796.
Wilson, E., 2015. What is the social licence to operate? The Extractive Industries and Society, 1–9. Dostopno prek: http://dx.doi.org/10.1016/j.exis.2015.09.001 [20.8.2015].
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice so zaščitene s Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna CC BY-SA 4.0 in jih avtorji ohranijo v okviru te licence. Za objavo svojega članka, vključno s povzetkom, prenesejo avtorji avtorske oz. licenčne pravice na revijo MIP = JIBM. To nam omogoča popolno zaščito avtorskih pravic ter razširjanje članka in revije MIP=JIBM v najširši možni krog bralcev revije v elektronski obliki. Avtorji so sami odgovorni za pridobitev dovoljenja za razmnoževanje avtorskega gradiva iz drugih virov.
