Why the Concept of Private Demand for Innovations Should Be Understand: The case of ex-YU countries
DOI:
https://doi.org/10.32015/JIMB/2018-10-2-6Ključne besede:
zasebno povpraševanje, prefinjenost kupcev, inovacije, vrednost, prodajaPovzetek
Namen tega prispevka je zagotoviti primerjalno analizo zasebnega povpraševanja po inovacijah v kontekstu bivših jugoslovanskih držav, kot so Slovenija, Hrvaška, Srbija in Makedonija od leta 2011 do leta 2016. Ključna spremenljivka za pomembnost povpraševanja po inovacijah je prefinjenost kupca. Signalizira zmožnost kupcev, da izberejo izdelke in storitve, ki temeljijo na uspešnosti, ne pa na ceni, in nosijo stroške izdelkov na začetku življenjskega cikla. Podjetja, ki se soočajo s prefinjenim domačim trgom, verjetno prodajajo izdelke visoke kakovosti in bi morala biti v neposredni bližini takim potrošnikom, da bi podjetju omogočili boljše razumevanje potreb in želja kupcev ter zaznavanje vrednost izdelka. Iz kulturnih ali zgodovinskih razlogov so lahko kupci v nekaterih državah bolj zahtevni kot v drugih. Zato izhajamo iz ugotovitve, da "višja stopnja prefinjenosti kupcev lahko razloži višje deleže inovativne prodaje" (Hollanders in Es-Sadki, 2017, str. 42) in nasprotno, "nižji deleži inovativne prodaje lahko razložijo nižje stopnje kupca prefinjenosti" v navedenih državah. Tako se naša analiza opira na dva ključna kazalnika: »prefinjenost kupcev« in »prodaja podjetij, ki so nova na trgu in prodaja novih produktnih inovacij«, ki sta vključena v poročilu o svetovni konkurenčnosti (prvi) in v evropskem pregledu inovacij (drugi kazalnik). Rezultati kažejo, da ima Srbija velik razkorak med obema kazalnikoma, zato je obseg prefinjenosti kupcev nižji od obsega inovativne prodaje. Ker poslovodjenaredijo subjektivno oceno kazalnika GCR-ja kupca, se lahko domneva, da srbski poslovneži ocenijo prefinjenost domačih kupcev precej nižje, kot ta dejansko je. Primer je nekoliko podoben pri slovenskih poslovnežih. Ti dve državi dosegata enako raven prodaje inovativnih izdelkov, medtem ko sta Makedonija in Hrvaška v isti skupini in imata nižjo prodajo inovativnih izdelkov. Ta ugotovitev zahteva razvoj politik, usmerjenih v povpraševanje, ki bi morale vplivati na inovacijsko kulturo na trgu, tako da bodo kupci prevzeli večje tveganje, se zavedali inovacij in jih pooblastili za nakup in uporabo.
Literatura
Australian Government, Office of Best Practice Regulation (2012). Influencing Consumer Behaviour: Improving Regulatory Design. Available at: http://ris.pmc.gov.au/2012/12/18/obpr-research-paper-influencing-consumer-behaviour-improving-regulatory-design [Accessed: 21. 03. 2018].
Elder, J. (2013). Review of Policy Measures to Stimulate Private Demand for Innovation: Concepts and Effects, Nesta Working Paper 13/13
Edler, J. (2011). Innovation in EU CEE: the role of demand-based policy. In S. Radosevic and A. Kaderabkova (eds.), Challenges for European Innovation Policy: Cohesion and Excellence from a Schumpeterian Perspective. Cheltenham: Edward Elgar Publishing, pp. 177-208.
Edler. J. (2009). Demand Policies for Innovation in EU CEE Countries. Manchester: Manchester Business School Working Paper No 579.
European Commision (various years). European Innovation Scoreboard. Available at: http://ec.europa.eu/DocsRoom/documens/24141 [Accessed: 14.02.2018].
Hollanders, H., Es-Sadki, N. (2017). European Innovation Scoreboard 2017 – Methodology Report, European Commission.
Kotler, P. (2002). Marketing Management: Millennium Edition. 10th edn. Boston: Prentice-Hall.
Mowery, D., Rosemberg, N. (1979). The influence of market demand upon innovation: A critical review of some recent empirical studies. Research Policy, 8(2), pp. 102-153
NESTA, 2010. Demand and innovation: How customer preferences shape the innovation process. NESTA/The Work Foundation Working Paper: London NESTA.
OECD (2005). The Measurement of Scientific and Technological Activities; Oslo Manual, Guidelines for Collecting and Interpreting Innovation Data. 3rd edn. Paris and Luxembourg: OECD, and Statistical Office of the European Communities.
Rogers, E. M. (2003). Diffusion of innovations. 5th edn. New York: Free Press
Rothwell, R. (2007). The characteristics of successful innovators and technically progressive firms. R&D Management, 7(3), pp. 191-206
Salvatore, D. (2008). Microeconomics: Theory and Applications. 5th edn. Oxford: Oxford University Press
R.R. (2005) The Oxford Handbook of Innovation. New York: Oxford University Press.
World Economic Forum, the Global Competitiveness Report (publications from 2011 to 2016)
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice so zaščitene s Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna CC BY-SA 4.0 in jih avtorji ohranijo v okviru te licence. Za objavo svojega članka, vključno s povzetkom, prenesejo avtorji avtorske oz. licenčne pravice na revijo MIP = JIBM. To nam omogoča popolno zaščito avtorskih pravic ter razširjanje članka in revije MIP=JIBM v najširši možni krog bralcev revije v elektronski obliki. Avtorji so sami odgovorni za pridobitev dovoljenja za razmnoževanje avtorskega gradiva iz drugih virov.