Kritična analiza koncepta uravnoteženosti dela in življenja ter predlog metode vrednotenja
DOI:
https://doi.org/10.32015/JIBM/2020.12.2.5.49-56Ključne besede:
ravnovesje med delom in življenjem, kakovost delovnega življenja, kazalnik delovnega življenja, področja življenjaPovzetek
Namen tega prispevka je analizirati koncept uravnoteženosti dela in življenja s poudarkom na definiciji in vsebini konstrukta. Članek na podlagi pregleda literature poudarja raznolikost pristopov, ki opredeljujejo ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem (WLB), kot tudi pomanjkanje enotne sprejete opredelitve, s katero se strinjajo praktiki in akademiki. Najbolj problematičen je bil izraz "ravnotežje". Na podlagi analiziranega znanja se predlaga opredelitev ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Opredelitev WLB temelji na domnevi, da je WLB takšno stanje, da kakovost delovnega življenja omogoča uresničitev polnega potenciala zasebnega življenja. V skladu s to domnevo je bila predlagana opredelitev ravnovesja med delom in zasebnim življenjem ter oblikovana formula za izračun ravnotežja med delom in zasebnim življenjem.
Literatura
Amundson, N. E. (2001). Three-dimensional living. Journal of Employment Counselling, 38(3), pp. 114-127.
Burton, C. (2004). What does work-life balance mean anyway? The Journal for Quality and Participation, 27(3), pp. 11-13.
Clark, S. C. (2000). Work/family border theory: A new theory of work/life balance. Human Relations, 53(6), pp. 747-770.
Greenhaus, J. H., Collins, K. M., and Shaw, J. D. (2003). The relations between work-family balance and quality of life. Journal of Vocational Behaviour, 63, pp. 510-531.
Guest, D. E. (2001). Perspectives on work-life balance. A discussion paper prepared for ENOP Symposium. Paris, pp. 29-31
Harris, L. (2012). Work Life Balance Tips to help you Define the Line Between Work and Home. PR Newswire, July 2012.
Kalliath, T., and Brough, P. (2008). Work-life balance: A review of the meaning of the balance construct. Journal of Management and Organization, 14(3), pp. 323-329.
Kirchmeyer, C. (2000). Work-life initiatives: Greed or benevolence regarding workers' time? In C.L. Cooper & D.M. Rousseau (Eds.), Trend in Organizational Behaviour, pp. 79-93. Chichester, UK: Wiley.
Lewis, S., Rapport, R., and Gambles, R. (2003). Reflections on the integration of paid work and the rest of life. Journal of Managerial Psychology, 18(7/8), pp.824-841
Reiter, N. (2007). Work Life Balance: What Do You Mean? The Ethical Ideology Underpinning Appropriate Application. The Journal of Applied Behavioural Science, 43(2), pp. 273-283.
Sirková, T. J., and Ali-Taha, V. (2012). Model and results of the quality of life evaluation in regional cities in Slovakia. Journal of Management and Business: Research and Practice, 4(2), pp. 31-41.
Sojka, L. (2014). Specification of the Quality of working Life Characteristics in the Slovak Economic Environment. Slovak Sociological Review, 46(3), pp. 283- 299.
Štefko, R., Lorincová, T., Tomková, A., and Gbúrová, J. (2016). Comparison of evaluation of the selected personality traits between efficient and managing marketing employees in the context of the public and the private sector. Fifth Middle East conference on global business, economics, finance and banking, Dubai, pp. 28- 35.
Voydanoff, P. (2005). Towards a conceptualization of perceived work-family fit and balance: A demands and resources approach. Journal of Marriage and Family, 67(4), pp. 822-836.
Walton, R. (1975). Criteria of quality of working life”. In Davis and Cherns, The quality of Work Life. Vol. 1. New York: Free Press.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice so zaščitene s Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna CC BY-SA 4.0 in jih avtorji ohranijo v okviru te licence. Za objavo svojega članka, vključno s povzetkom, prenesejo avtorji avtorske oz. licenčne pravice na revijo MIP = JIBM. To nam omogoča popolno zaščito avtorskih pravic ter razširjanje članka in revije MIP=JIBM v najširši možni krog bralcev revije v elektronski obliki. Avtorji so sami odgovorni za pridobitev dovoljenja za razmnoževanje avtorskega gradiva iz drugih virov.







