Onkraj posameznikove inteligence: vrednotenje ustvarjalnosti v ekosistemu človek – umetna inteligenca – svet
DOI:
https://doi.org/10.32015/Ključne besede:
Artificial Intelligence, collaboration, assessmentPovzetek
Namen članka: Sodobni izobraževalni prostor se sooča s krizo, saj tradicionalni načini ocenjevanja obravnavajo dosežke posameznika kot nekaj ločenega od njegovega okolja (t. i. zmota »ribe v akvariju«) ne uspe zajeti bogatega ustvarjalnega potenciala, ki nastaja v globalnih partnerstvih med ljudmi in umetno inteligenco. Prispevek predstavlja Cosmogogy (kozmogogija), teoretični okvir, ki zagovarja odločen premik iz »obrambnega načina« v »način oblikovanja« ter ponovno osmisli vrednotenje znanja kot prispevek k sodelovalnemu ekosistemu prek kulturnih in tehnoloških meja.
Metodologija raziskave: Na podlagi teoretičnih temeljev Cosmogogy prispevek podrobno opisuje Cosmogogy Collaborative Pilot (pilotni projekt sodelovalne kozmogogije), osemtedenski globalni projekt trajnostnega razvoja, v katerega so bile vključene raznolike visokošolske ustanove z različnih celin. Metodologija je temeljila na inovativnih pristopih, vključno z ocenjevanjem procesov, globalnim vrstniškim vrednotenjem in merjenjem vpliva na ekosistem. Posebna značilnost projekta je bila tudi izrecna vključitev sodelovalnega agenta umetne inteligence Collaboration Cosmo AI Agent kot enakovrednega udeleženca.
Ugotovitve:
Pilotni projekt dokazuje praktično izvedljivost ocenjevanja prispevka k sodelovalnemu ekosistemu. Ključni rezultati kažejo na uspešno razvijanje miselnost za globalno sodelovanje (Global Collaborator Mindset – GCM) pri udeležencih, izboljšano pismenost na področju umetne inteligence ter preseganje dihotomije »orodja proti preobrazbi«, saj je umetna inteligenca umeščena v vlogo ustvarjalnega soustvarjalca. Končni pokazatelj učenja se potrjuje kot vprašanje »ali greben raste«, kar odraža zdravje celotnega učnega ekosistema.
Praktične implikacije: Ugotovitve institucije spodbujajo k temeljitemu premisleku o politikah in praksah ocenjevanja. Namesto prepovedovanja uporabe umetne inteligence naj se osredotočijo na premišljeno usmerjanje etične uporabe z umetno inteligenco podprtega dela. Vloga izobraževalcev se preoblikuje v vlogo facilitatorjev (moderator učenja) in usmerjevalcev po omrežjih znanja, ki študente vodijo k kritični pismenosti na področju umetne inteligence.
Izvirnost/vrednost: Izvirnost tega dela je v predstavitvi koncepta Cosmogogy, ki trdi, da se smiselno učenje odvija »z« svetom, ter v temeljni postavitvi umetne inteligence kot resničnega učnega partnerja in ne zgolj obrobnega orodja. Predlagani okvir ponuja celovit model za vrednotenje hibridne inteligence in ustvarjalnosti v dinamičnem ekosistemu človek–umetna inteligenca–svet.
Literatura
Bates, A. W. (2019). Teaching in a digital age: Guidelines for designing teaching and learning (2nd ed.). Tony Bates Associates Ltd.
Bearman, M., Dawson, P., Boud, D., Bennett, S., Hall, M., & Molloy, E. (2016). Support for assessment practice: Developing the assessment design decisions framework. Teaching in Higher Education, 27(5), 658-674. https://doi.org/10.1080/13562517.2016.1160217
Boud, D., & Falchikov, N. (2007). Rethinking assessment in higher education: Learning for the longer term. Routledge.
Dellermann, D., Ebel, P., Söllner, M., & Leimeister, J. M. (2019). Hybrid intelligence. Business & Information Systems Engineering, 61(5), 637-643. https://doi.org/10.1007/s12599-019-00595-2
Friedman, T. L. (2007). The world is flat: A brief history of the twenty-first century. 2nd Edition. Farrar, Straus and Giroux.
Harasim, L. (2017). Learning theory and online technologies (2nd ed.). Routledge.
Hogan, K. A., & Dow, E. M. (2021). Sustainable assessment: Rethinking assessment for the learning society. Stylus Publishing.
Knight, J., & de Wit, H. (2018). Internationalization of higher education: Past and future. International Higher Education, (95), 2-4. https://doi.org/10.6017/ihe.2018.95.10715
Lilley, K., Barker, M., & Harris, N. (2015). Exploring the process of global citizen learning and the student mind-set. Journal of Studies in International Education, 19(3), 225-245. https://doi.org/10.1177/1028315314547822
Lindsay, J. (2016). The global educator: Leveraging technology for collaborative learning and teaching. International Society for Technology in Education.
Lindsay, J. & Redmond, P. (2022). Online collaborative learning starts with the global collaborator mindset. Educational Studies, 50(6), 1466–1484. https://dx.doi.org/10.1080/03055698.2022.2133957
Rubin, J., & Guth, S. (2022). Collaborative online international learning: An emerging format for internationalizing curricula. In A. Hildeblando, A. J. Reilly, & S. Pellegrino (Eds.), Lessons on teaching from virtual exchange practitioners (pp. 15-28). University of Colorado Boulder.
Selwyn, N. (2019). Should robots replace teachers? AI and the future of education. Polity Press.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Julie Lindsay
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice so zaščitene s Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna CC BY-SA 4.0 in jih avtorji ohranijo v okviru te licence. Za objavo svojega članka, vključno s povzetkom, prenesejo avtorji avtorske oz. licenčne pravice na revijo MIP = JIBM. To nam omogoča popolno zaščito avtorskih pravic ter razširjanje članka in revije MIP=JIBM v najširši možni krog bralcev revije v elektronski obliki. Avtorji so sami odgovorni za pridobitev dovoljenja za razmnoževanje avtorskega gradiva iz drugih virov.
