Kako umetna inteligenca oblikuje prihodnost učenja
premislek o izobraževanju, kompetencah in človeški dejavnosti
DOI:
https://doi.org/10.32015/JIBM.2026.18.1.10Ključne besede:
umetna inteligenca; veščine prihodnosti; človeška dejavnost; kultura učenja; etika tehnologijePovzetek
Namen članka. Prispevek obravnava, kako umetna inteligenca (UI) preoblikuje filozofske, kulturne in pedagoške temelje izobraževanja. Poudarja, da UI sicer širi človekove kognitivne zmožnosti in napovedne sposobnosti, vendar hkrati izpostavlja bistvene razsežnosti človeškega učenja — zavest, dvom, zmožnost upora, iskanje smisla ter etično odgovornost. Osrednji namen je na novo premisliti, kaj pomeni biti izobražen v času, ko inteligenca postaja vse bolj strojno posredovana.
Metodologija raziskovanja. Prispevek temelji na konceptualni sintezi in transdisciplinarnem pregledu literature iz obdobja 2018–2025. Povezuje izhodišča sistemske teorije (Luhmann), medijske teorije (McLuhan) ter sodobnih raziskav na področju izobraževanja, zlasti pismenosti za uporabo UI in veščin prihodnosti. Na podlagi analize filozofskih razprav in strateških dokumentov (OECD, UNESCO) oblikuje normativni okvir za »učenje v dobi algoritmične gotovosti«.
Ugotovitve. Ključna vrednost izobraževanja ni v posredovanju ali ponavljanju informacij, temveč v razvijanju sposobnosti presojanja v negotovih in kompleksnih situacijah. Prispevek izpostavi pet temeljnih razsežnosti pismenosti veščin prihodnosti: epistemološko ponižnost, etično razsodnost, ustvarjalno zmožnost preseganja, dialoško domišljijo ter digitalno suverenost.
Praktične implikacije. Za šole in univerze to pomeni potrebo po prenovi kurikulov, načinov vrednotenja ter institucionalne kulture. V ospredje stopajo razvoj zmožnosti soočanja z nejasnostjo, etično presojanje ter smiselno sodelovanje med človekom in UI.
Izvirnost/vrednost. Prispevek presega poenostavljene, tehnološko deterministične poglede na UI in jo razume kot sredstvo, ki na novo osvetljuje človekov položaj v svetu. S povezovanjem filozofije, pedagogike in vodenja ponuja humanistično usmerjeno vizijo učenja za 21. stoletje.
Literatura
Arendt, H. (1961). Between past and future: Eight exercises in political thought. Viking Press.
Biesta, G. (2013). The beautiful risk of education. Routledge.
Bostrom, N. (2014). Superintelligence: Paths, dangers, strategies. Oxford University Press.
Brynjolfsson, E., & McAfee, A. (2014). The second machine age: Work, progress, and prosperity in a time of brilliant technologies. W. W. Norton.
Crawford, K. (2021). Atlas of AI: Power, politics, and the planetary costs of artificial intelligence. Yale University Press.
Dewey, J. (1934). Art as experience. Minton, Balch & Company.
Dignum, V. (2019). Responsible artificial intelligence: How to develop and use AI in a responsible way. Springer.
European Commission. (2022). Ethical guidelines for trustworthy AI. Publications Office of the European Union.
Ehlers, U.-D. (2020). Future Skills: The future of learning and higher education. Springer.
Ehlers, U.-D. (2022). Future Skills Literacy: Building capability for transformation. DHBW Karlsruhe Working Paper Series.
Ehlers, U.-D., König, A., & Schäfer, F. (2025). The Future Skills Compass: Measuring capability for learning transformation. Forthcoming manuscript, DHBW Karlsruhe.
Floridi, L. (2018). The logic of information: A theory of philosophy as conceptual design. Oxford University Press.
Floridi, L., & Cowls, J. (2019). A unified framework of five principles for AI in society. Harvard Data Science Review, 1(1), 1–15. https://doi.org/10.1162/99608f92.8cd550d1
Floridi, L. (2020). The ethics of artificial intelligence. Oxford University Press.
Furnham, A., & Marks, J. (2013). Tolerance of ambiguity: A review of the recent literature. Psychology, 4(9), 717–728. https://doi.org/10.4236/psych.2013.49102
Illeris, K. (2018). Contemporary theories of learning. Routledge.
Immordino-Yang, M. H., & Damasio, A. (2019). We feel, therefore we learn: The relevance of affective and social neuroscience to education. Mind, Brain, and Education, 13(1), 44–52.
Kitcher, P. (2011). Science in a democratic society. Prometheus Books.
Kotter, J. P. (2012). Accelerate! Harvard Business Review Press.
Kurzweil, R. (2005). The singularity is near: When humans transcend biology. Viking.
Levinas, E. (1969). Totality and infinity: An essay on exteriority. Duquesne University Press.
Luhmann, N. (1995). Social systems (J. Bednarz Jr. & D. Baecker, Trans.). Stanford University Press. (Original work published 1984)
McLuhan, M. (1964). Understanding media: The extensions of man. McGraw-Hill.
OECD. (2021). OECD Digital Education Outlook 2021: Pushing the frontiers with AI, blockchain and robots. OECD Publishing. https://doi.org/10.1787/589b283f-en
Ricoeur, P. (1992). Oneself as another. University of Chicago Press.
Rouvroy, A. (2013). The end(s) of critique: Data-behaviourism vs. due-process. In M. Hildebrandt & K. De Vries (Eds.), Privacy, due process and the computational turn (pp. 143–168). Routledge.
Russell, S. (2019). Human compatible: Artificial intelligence and the problem of control. Viking.
Selwyn, N. (2022). Education and technology: Key issues and debates (3rd ed.). Bloomsbury Academic.
Stiegler, B. (2019). The age of disruption: Technology and madness in computational capitalism. Polity.
Tegmark, M. (2017). Life 3.0: Being human in the age of artificial intelligence. Knopf.
UNESCO. (2023). Reimagining our futures together: A new social contract for education.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Ulf-Daniel Ehlers
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice so zaščitene s Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna CC BY-SA 4.0 in jih avtorji ohranijo v okviru te licence. Za objavo svojega članka, vključno s povzetkom, prenesejo avtorji avtorske oz. licenčne pravice na revijo MIP = JIBM. To nam omogoča popolno zaščito avtorskih pravic ter razširjanje članka in revije MIP=JIBM v najširši možni krog bralcev revije v elektronski obliki. Avtorji so sami odgovorni za pridobitev dovoljenja za razmnoževanje avtorskega gradiva iz drugih virov.
