Raziskovalno-razvojna vlaganja kot osnova za tehnološki razvoj v Sloveniji
DOI:
https://doi.org/10.32015/JIMB/2019-11-1-3Ključne besede:
raziskovalno-razvojna dejavnost, struktura RR izdatkov, tehnološki razvoj, SlovenijaPovzetek
Članek obravnava raziskovalno-razvojno dejavnost (RR) kot enega izmed osnovnih dejavnikov, ki pospešujejo inovativnost, tehnološki razvoj ter posredno gospodarsko rast in konkurenčnost posameznih ekonomij in podjetij. Mednarodne primerjave na makroekonomski ravni v preteklih 17 letih kažejo počasno rast koeficienta med RR izdatki in ustvarjenim BDP. V najbolj razvitih državah se delež RR izdatkov približuje ali celo presega 3 % BDP. Slovenija sodi med države, ki v opazovanem obdobju ne dosegajo povprečja OECD, ki je leta 2016 znašalo 2,3 % BDP. Za Slovenijo smo ugotovili v letih 2013-2017 padajoči trend RR zaradi različnih razlogov (drugačno zajemanje RR, davčne olajšave, konjunkturna gibanja). V izrazito majhnem deležu usmerjenih uporabnih raziskav in eksperimentalnega razvoja lahko iščemo vzroke za tehnološke zaostanke v slovenskem gospodarstvu.
Raziskovalna politika mora v prihodnje v večji meri: spodbujati interaktivno sodelovanje med podjetji, inštituti, univerzami ter državnimi institucijami; spremeniti strukturo javno financiranih raziskav v korist ciljno usmerjenih uporabnih raziskav; povečati internacionalizacijo z vključevanjem v mednarodne verige vrednosti; razvijati trg inovativnih javnih naročil. RR management v podjetjih mora pospešiti inovacijska prizadevanja ne le v visoko tehnoloških segmentih, temveč tudi na področju srednje in nizke tehnologije z večjo vlogo tveganega kapitala, bistvenim povečanjem števila raziskovalcev v podjetjih ter uporabo vavčerskega sistema za raziskovalne in svetovalne storitve, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih.
Literatura
Črnigoj, M. (2016). "The Responsiveness of Corporate Investments to Changes in Corporate Income Taxation During the Financial Crisis: Empirical Evidence from Slovenian Firms," Emerging Markets Finance and Trade, vol. 52(9), pp. 2165-2177.
EC. (2014). Taxation paper No 52: A Study on R&D Tax Incentives: Final report. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities.
EC. (2018). EIS 2018 – European Innovation Scoreboard 2018. Brussels: European Commission, DG for Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs.
EC. (2019). Research and Innovation Analysis in the European Semester 2019 Country reports. Brussels: European Commission, DG Research and Innovation.
FMSRE. (2016). Austrian Research and Technology Report 2015. Vienna: Federal Ministry of Sciences, Research and Economy.
Glavič, P. in Petrovič, A. (2017). Trajnostni razvoj Slovenije. Ljubljana: Inženirska akademija Slovenije.
IAS. (2016). Slovenija 5.0. Ljubljana: Inženirska akademija Slovenije.
IAS. (2018). Razumevanje inovacijskega procesa v Sloveniji. Ljubljana: Inženirska akademija Slovenije.
VRS. (2017). Nacionalni reformni program 2016-2017. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije.
OECD. (2013). Interconnected economies: Benefiting from global value chains. Paris: OECD Publishing.
OECD. (2015). The Innovation Imperative: Contributing to Productivity, Growth and Well-Being. Paris: OECD Publishing.
OECD. (2016). OECD Science, Technology and Innovation Outlook 2016. Paris: OECD Publishing. Dostopno prek: http://dx.doi.org/10.1787/sti_in_outlook-2016-en [29. 1. 2019]
OECD. (2017). OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2017: The digital transformation. Paris: OECD Publishing. Dostopno prek: http://dx.doi.org/10.1787/9789264268821-en [29. 1. 2019]
Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20). Uradni list RS, št. 43/11.
Stanovnik, P., Uršič, S. in Drnovšek, M. (2016). Spremljanje nacionalne konkurenčnosti Slovenije po metodologiji IMD za leto 2016: zaključno poročilo. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta.
Stanovnik, P., Uršič, S. in Drnovšek, M. (2017). Spremljanje nacionalne konkurenčnosti Slovenije po metodologiji IMD za leto 2017: zaključno poročilo. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta.
Stanovnik, P., Uršič, S. in Drnovšek, M. (2018). Spremljanje nacionalne konkurenčnosti Slovenije po metodologiji IMD za leto 2018: zaključno poročilo. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta.
SURS (2018). Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2017. Prva objava, 8. november 2018 (začasni podatki). Dostopno prek: https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7765 [22. 2. 2019].
SURS. (2019). Podatkovna baza SI-STAT. Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost. Dostopno prek: https://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/23_raziskovanje_razvoj/03_raz_razvoj_dej/01_23642_izdatki-fin/01_23642_izdatki-fin.asp [22. 2. 2019].
SVRK. (2015). Slovenska Strategija pametne specializacije S4. Ljubljana: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Dostopno prek: http://www.svrk.gov.si/fileadmin/svrk.gov.si/pageuploads/ Dokumenti_za_objavo_na_vstopni_strani/S4_strategija_V_Dec17.pdf [12. 2. 2019].
Verbič, M., Črnigoj, M. in Čok, M. (2013). Izgradnja simulacijskega modela za davek od dohodkov pravnih oseb. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice so zaščitene s Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna CC BY-SA 4.0 in jih avtorji ohranijo v okviru te licence. Za objavo svojega članka, vključno s povzetkom, prenesejo avtorji avtorske oz. licenčne pravice na revijo MIP = JIBM. To nam omogoča popolno zaščito avtorskih pravic ter razširjanje članka in revije MIP=JIBM v najširši možni krog bralcev revije v elektronski obliki. Avtorji so sami odgovorni za pridobitev dovoljenja za razmnoževanje avtorskega gradiva iz drugih virov.
