Novi pristopi k poučevanju mednarodnega upravljanja človeških virov
študija primera iz slovenskega programa Medkulturnega managementa
DOI:
https://doi.org/10.32015/JIBM.2026.18.1.8Ključne besede:
fleksibilnost visokošolskega izobraževanja, izobraževanje na področju upravljanja človeških virov, na prakso usmerjeno učenje, umetna inteligenca v upravljanju človeških virov, hibridno in spletno poučevanje, metode ocenjevanja v podiplomskih programihPovzetek
Ta študija raziskuje inovativno pedagoško zasnovo, izvedbo in učne izide predmeta Mednarodni menedžment človeških virov (IHRM), magistrskega predmeta, ki se izvaja v hibridni in dvojezični obliki na slovenski univerzi. Predmet izvajata dva profesorja, pri čemer predavanja potekajo v angleščini, seminarji pa v slovenščini, oba jezika pa se izmenično uporabljata za spodbujanje medkulturnega dialoga. Poučevanje vključuje uporabo Zoom srečanj, hibridnega poučevanja, posnetih predavanj ter strukturiranega skupinskega dela, pri čemer Moodle služi kot osrednja platforma za gradiva, komunikacijo in preverjanje znanja. Predmet temelji na praktično usmerjenem in na študenta osredinjenem učenju, ki vključuje študije primerov, sodelovalne projekte in simulacije z namenom razvijanja kompetenc na področju menedžmenta človeških virov v globalnem in medkulturnem okolju. Model vključuje tudi orodja, ki temeljijo na umetni inteligenci, vključno z GPT klepetalnimi roboti, ki študentom pomagajo pri pripravi izobraževalnih in uvajalnih programov za mednarodne time.
Študija primera je kvantitativne narave. Štiriinsedemdeset študentov magistrskega študija je en teden po zaključku predmeta izpolnilo spletno anketo v okviru univerzitetnega sistema zagotavljanja kakovosti. Anketa, zasnovana na Likertovi lestvici, je ocenjevala kakovost poučevanja, vključenost izvajalcev, organizacijo predmeta, učna gradiva in učne izide. Rezultati kažejo na visoko stopnjo zadovoljstva, saj se povprečne ocene gibljejo med 4,42 in 4,61. Študenti so posebej izpostavili ustreznost vsebine, spodbujanje sodelovanja ter uporabnost znanj v realnih delovnih okoljih. Podobno visoko so bile ocenjene tudi uspešnost izvajalcev, jasnost ocenjevanja in organizacija predmeta.
Ugotovitve kažejo, da predmet učinkovito združuje internacionalizacijo in fleksibilizacijo kurikuluma ter podpira razvoj medkulturnih kompetenc, praktičnih znanj s področja HRM, podprtih z umetno inteligenco, in profesionalne pripravljenosti. Rezultati študije primera potrjujejo pomen fleksibilnih, vključujočih in tehnološko podprtih kurikulumov pri pripravi diplomantov na kompleksna, multikulturna in digitalno razvijajoča se delovna okolja.
Literatura
Aškerc Zadravec, K. (2023). Online international learning at Slovene higher education institutions. Agora International Journal of Juridical Sciences, 17(1), 78–90 https://doi.org/10.15837/aijjs.v17i1.5749
Jonker, H., März, V., & Voogt, J. (2018). Curriculum flexibility in a blended curriculum. In T. Bastiaens et al. (Eds.), Proceedings of EdMedia: World Conference on Educational Media and Technology (pp. 459–464). Waynesville, NC: Association for the Advancement of Computing in Education
Benuyenah, V., & Boukareva, B. (2018). Making HRM curriculum relevant – A hypothetical practitioners’ guide. Journal of Work-Applied Management, 10(1), 93–100. https://doi.org/10.1108/JWAM-09-2017-0026
Boomer, G. (1992). Negotiating the curriculum reformulated. In G. Boomer, N. Lester, C. Onore, & J. Cook (Eds.), Negotiating the curriculum: Educating for the 21st century (pp. 276–289). Falmer Press.
Changbo, L. (2023). Exploration and practice of curriculum integration teaching reform—Taking “Human resources development and management” as an example. The Educational Review, USA, 7(11), 1724–1728. http://dx.doi.org/10.26855/er.2023.11.015
Chen, H., & Hu, C. (2020). The application of informationization platform in the integrated course of theory and practice and collaborative classroom teaching practice: Taking the course of “Human resource management” as an example. Inner Mongolia Education, (20), 37–39.
EHEA -European Higher Education Area. (2012). Mobility for Better Learning –Mobility strategy 2020 for the European Higher Education Area (EHEA). https://www.cmepius.si/wp-content/uploads/2014/02/2012-EHEA-Mobility-Strategy.pdf (accessed April 30, 2026).
European Commission. (2020). Digital Education Plan 2021–2027: Resetting education and training for the digital age. https://education.ec.europa.eu/sites/default/files/document-library-docs/deap-communication-sept2020_en.pdf (accessed April 20, 2026).
Herman, S. J. (2007). Teaching contemporary human resource management. Journal of Management Education, 32(4), 143–145.
Kasneci, E., et al. (2023). ChatGPT for good? Opportunities and challenges of LLMs in education. Learning and Individual Differences, 103, 102274. https://doi.org/10.1016/j.lindif.2023.102274
Martin-Rios, C., Pougnet, S., & Nogareda, A. M. (2017). Teaching HRM in contemporary hospitality management: A case study drawing on HR analytics and big data analysis. Journal of Teaching in Travel & Tourism, 17(1), 34–54.
Morgan, M. (2013). Student diversity in higher education. In M. Morgan (Ed.), Supporting student diversity in higher education: A practical guide (pp. 10–22). New York, NY: Routledge.
Republic of Slovenia. (2022). Resolution on the national programme of higher education to 2030 (ReNPVŠ30) (Official Gazette of the Republic of Slovenia, No. 49/2022). Retrieved April 20, 2026.https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Visoko-solstvo/NPVS2030/MIZS-NPVS-2030-210x260mm-EN-PRESS.pdf
Tucker, R., & Morris, G. (2011). Anytime, anywhere, anyplace: Articulating the meaning of flexible delivery in built environment education. British Journal of Educational Technology, 42(6), 904–915. https://doi.org/10.1111/j.1467-8535.2010.01138.x
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Svitlana Buko, Boštjan Žabar
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice so zaščitene s Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna CC BY-SA 4.0 in jih avtorji ohranijo v okviru te licence. Za objavo svojega članka, vključno s povzetkom, prenesejo avtorji avtorske oz. licenčne pravice na revijo MIP = JIBM. To nam omogoča popolno zaščito avtorskih pravic ter razširjanje članka in revije MIP=JIBM v najširši možni krog bralcev revije v elektronski obliki. Avtorji so sami odgovorni za pridobitev dovoljenja za razmnoževanje avtorskega gradiva iz drugih virov.
